foto: Tine Bradač

Čemu stah pred cepljenjem?
Vsi smo vsak dan cepljeni vsaj tisočkrat. Vsakič, ko vdihnemo zrak, vsakič, ko nekaj pojemo ali spijemo, vsakič, ko se popraskamo, zbodemo, ko nas piči komar… Pri vsakem takšnem dogodku v naše telo vdre neka tuja snov, ki jo naše telo kot takšno zazna, na kar se začne vedno ista veriga imunoloških dogajanj. Cepljenje se od vdihovanja virusov, ki jih nekdo ob kihanju razseje do 500 metrov daleč, razlikuje le v tem, da pri cepljenju tujek namerno vnesemo v telo z injekcijo in v kontroliranih pogojih, pri katerih točno vemo, kaj smo v telo vnesli.

Ali je cepljenje tveganje?
Življenje je tvegano. Tvegamo vsakič, ko se sprehodimo po nakupovalnem središču. Zavedamo se, da zrak v teh prostorih kroži in da se tam sočasno z nami sprehaja še najmanj sto ljudi, ki so prehlajeni, v prodromih, ali celo z že izraženimi znaki kužnih bolezni. Zelo zlahka se zgodi, da bomo srečali koga takšnega in od njega »pobrali« bolezen. Tvegamo tudi, ko se »na tesno« vključujemo v krožišče, ali pa ko se ne ustavimo na rumeni luči na semaforju. Enako tvegamo tudi, ko v telo vnesemo tujek s cepljenjem. Ne vemo, iz kašnega »materiala« smo narejeni in tudi ne vemo, na kakšen način bomo na tujek reagirali. Sama sem bila neštetokrat cepljena in se nisem vedno enako odzvala na isto cepivo.
Včasih sem imela bolečo in zatečeno roko, včasih pa ne. Zakaj? Ker sem živa in se spreminjam glede na okoljske dejavnike. Zato tudi enkrat zbolim za prehladom, ko vdihnem virus, drugič pa ne. Tveganje ob cepljenju je velikokrat manjše, kot je tveganje od bolezni, proti kateri cepimo. Vzemimo kot primer ošpice (ki so trenutno v ospredju naših strahov): osebe, ki so umrle pred kratkim v nam bližnjih državah, so umrle od pljučnice. Pljučnica ni zaplet cepljenja, je pa zaplet ošpic. Torej je tveganje za smrt od pljučnice kot zapleta ošpic veliko večje, kot je tveganje za smrt od pljučnice po cepljenju. Zaplet cepljenja je trombocitopenija (padec števila cirkulirajočih krvnih ploščic, ki preprečujejo krvavitev). Razvije se pri enemu od 30000 cepljenih. Razvila se je tudi pri moji mali pacientki. Brez trajnih posledic, če ne štejemo strah pri njenih starših (in, priznam, tudi pri meni), ko smo z enakim cepivom cepili njenega malega bratca. Pri njemu ni bilo zapletov, ker je, enostavno, zgrajen iz drugačnega »materiala«. Zapleti, ki se jih ob cepljenju bojimo, so enaki tistim, ki se pojavijo pri bolezni, če je oseba za njih dovzetna, le da bi bili v veliko, veliko težji, življenje ogrožajoči, obliki.

foto: Tine Bradač

Zakaj cepiti?
Bolezni, proti katerim cepimo otroke in mladostnike, so ali virusne, proti katerim nimamo zdravil, ki bi bolezen pozdravila enako uspešno kot antibiotiki pri bakterijskih okužbah, ali bakterijske, ki so lahko smrtne že v nekaj dneh. Če nas povzročitelj davice ne ubije z dušenjem, nas že v začetku
bolezni pokonča s strupom, ki ga izloča in s katerim nam nepovratno poškoduje srce. Trditi, da je takšno bolezen bolje preboleti po naravni poti, če vemo, da telo rabi 2-3 tedne za tvorbo kolikor – toliko zaščitnega titra protiteles proti bakteriji, je zelo nepremišljeno. Matematika je tu zelo enostavna in jasna: zaščiteni proti bolezni bomo po naravni poti le takrat, ko bomo že mrtvi.

Čredna imunost
Ponovno se bom lotila ošpic. Do 25. januarja 2018 bo dober delež Ljubljane in Izole živel v strahu od bolezni, ki morda že zdaj počasi zmaguje v njihovih telesih. Gospod, ki se je, ne vedoč, da širi nevaren virus, sprehajal po zdravstvenih zavodih, je ogrozil vse osebe z oslabljeno imunostjo, vse otroke mlajše od 12 mesecev, ki še niso bili cepljeni, ter vse tiste, ki niso bili cepljeni po lastni volji (ali volji staršev), ki so bili nepopolno cepljeni, ali ki na cepivo niso imeli popolnega odziva. Tudi tu je matematika jasna: če več necepljenih oseb pride v stik z virusom ošpic, od 10 oseb bo jih zbolelo 9.
Več ljudi je cepljeno, manjša je možnost širjenja okužbe. Kako deluje ti. čredna imunost, si lahko ogledate na tej povezavi.
Če vas pri tej trditvi prav malo zanimajo tuji otroci, pomislite na svoje babice in dedke. Starejši ljudje, ki jim je organizem že nekoliko izrabljen, nimajo energijskih rezerv za boj proti kužni bolezni težjega poteka. Moja lastna babica je umrla od posledic gripe, ki se je zapletla z bakterijsko pljučnico, ta pa s srčnim popuščanjem in splošno oslabelostjo, ki je na koncu 92-letnico premagala. Odločna sem, da ne bom več dovolila tega scenarija v moji družini. Babice že nekaj časa ni med nami, medtem so pa
ostareli moji starši. Oba sta vsako leto cepljena proti gripi in še dodatno proti pnevmokoku (povzročitelju pljučnice, ki je izčrpala mojo babico).

foto: Tine Bradač

Stranski učinki cepljenja – a so stvarni?
Vsekakor so. Prav tako so stvarni stranski učinki eteričnih olj, paracetamola, mandljevega olja, arašidov ali konoplje. Svaka tuja snov v našem telesu lahko sproži nepričakovani odziv. Ko sem se zastrupila s školjkami, nisem pričakovala takšnega razpleta zelo dobre večerje. Se je pač zgodilo. Takrat nisem imela sreče. Zelo huda bolezen, ki me je za tri dni popolnoma prilepila za posteljo, k sreči ni pustila trajnih posledic. Školjke jem še naprej, vendar z majhno dozo strahu. Podobno je pri cepljenju. Lahko nas nekaj časa boli mesto cepljenja, lahko se počutimo nekoliko utrujeni… In lahko se razvije tudi hujši zaplet. A takrat lahko rečem, da ta oseba zares ni imela sreče. Verjetnost takšnega zapleta po cepljenju je namreč primerljiva z verjetnostjo, da nas bo zadel kamenček iz vesolja, ali z verjetnostjo, da bomo zadeli najvišji dobiček na loteriji.

Lastni primer
Moja otroka sta cepljena po obveznem programu. Nikoli, niti v delčku sekunde, nisem podvomila v svojo odločitev. Z možnimi zapleti se nisem obremenjevala. Danes se ne morem spomniti, ali sta sploh kdaj imela vročino ali lokalno rdečino, kot se tudi ne spomnim vseh njihovih padcev in ran na kolenih. Vsa družina se vsako leto cepi proti gripi. Moški delež, da ne bi zbolel, jaz, ker se zavedam, da bi bolezen lahko razširila na nedolžna bitjeca, ki jih vsak dan srečujem v svoji ambulanti. Na to pa, kot zdravnica, nimam pravice. Sem vzgojena v družbi, ki je zelo cenila kolektivnost. Takrat so nas učili, da kot edinka nisi vreden, pomembna je bila le družba. Pred leti sem se borila za uveljavljanje individualnosti. Žal ljudje nimamo občutka za ravnotežje in skačemo iz ekstrema v ekstrem. Danes živim v svetu egoizma, v katerem skrbimo le in samo zase. Ne velja več stari dobri pregovor: Ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi. Zato je življenje v zlatih kletkah, v katere smo se s svojo voljo zaprli, tako težko in tako stresno. Bojim se, da bo naš egoizem poteptal vse dosežke, ki so
nam jih generacije pred nami podarile.

mag. Gordana Štrkovič – Tomaško, dr. med., spec. ped.

Preostale tekste naše tete Goge najdete tukaj.

1 thought on “Cepljenje je tveganje, ki se mu je nespametno odpovedati”

  1. Ob takih kvazi člankih, se resnicno vprasam, kaj vas na solah ucijo. Vsekakor je prav, da imate svoje mnenje o cepljenju, ampak dajte malo razmislit predno pisete taksne bedarije, kot ste jih tukaj, ker primerjave kot jih navajate, da je cepljenje isto kot sprehod mimo nasada lavande… A res? Lepo vas prosim no!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI