foto: Petra Greiner

Za praznovanje štirih desetletij nisem družine peljala na katerega od opevanih otokov, prav tako nisem zbežala v katero od opevanih glavnih mest. Sami smo se umaknili v varno zavetje Planice nad Framom, kjer Uranjekovi ponujajo sožitje z naravo in živalmi ter postrežejo z jedmi, s katerimi so nas razeseljevale naše mame in babice. Ne pozabite, da imamo znotraj meja bisere, po  katerih bi morali preprosto večkrat posegati.

Do vas smo se spravljali več kot leto dni, nato pa ugotovili, da sploh niste locirani tako daleč. Menite, da smo Slovenci na splošno precej razvajeni glede razdalij?
Povprečnemu Slovencu so morda res razdalje v Sloveniji prevelike, še posebej velika težava se jim zdi, če se je treba peljati nekam v hribe. Večina ima napačno predstavo, da so ceste slabe, ozke in da so razdalje prevelike, da bi se kar tako nekam podali na kosilo, na lepo preživet dan. S tujci imamo res drugačne izkušnje, saj se jim razdalje niti malo ne zdijo tako težko premagljive. Njim se Slovenija resnično zdi butična država, nobenega problema ne vidijo, da jo prevozijo v enem dnevu gor in dol. Sicer pa imamo goste iz vseh koncev Slovenije, praznovat ali pa kar tako, na kosilo, prihajajo tudi iz Gorenjske regije, pa Primorske.

foto: Petra greiner

Zame je bilo tisto soboto pomembno, da smo nekje na samem, v naravi, da ponujate ekološko pridelano hrano in navsezadnje, da lahko našo posebno Sofio položimo v posteljico kar ob naši mizi, ki ste jo imeli kar sami. Imate občutek, da obiskovalci vaše turistične kmetijo v bistvu iščejo nadomestek varnega zavetja doma, ki pa je lociran vseeno nekje drugje? Se vaši obiskovalci pri vas resnično sprostijo, saj imate veliko ležalnikov na trati, mucke in zajčke, pa na drugi strani zeliščni vrt in podobno?
Vsekakor je naše glavno vodilo pričarati čim bolj toplo, domače vzdušje. Da se gostje pri nas res počutijo, kot da so prišli domov ali pa k babici, ampak vseeno nekam drugam. Za to poskrbimo tako z okolico, interierjem, kot tudi z domačo kulinariko. Vse to naši gostje zelo cenijo. Tukaj lahko pozabijo vsakdanje skrbi, se zbližajo z naravo, zaužijejo mir pohorske vasi, otroke lahko pustijo brezskrbni igri, opazovanju živali. Stik z naravo je nekaj, kar današnji gost išče in si želi, zato tudi beži iz mesta. Pri nas pa se lahko še marsikaj koristnega nauči – zeliščni vrt imamo opremljen s tablicami, na katerih so zapisana imena zelišč in njihova uporaba, zelišča lahko vidi, otipa, povonja. Permakulturni vrt imamo prav tako označen z napisi, za večje skupine pa po predhodnem dogovoru pripravimo tudi oglede kmetije s podrobnejšo razlago ekološkega kmetijstva in načina kmetovanja na naši kmetiji.

foto: Petra Greiner

V vašo dejavnost je vpletena malodane vsa družina. Oče nas je pričakal pri vratih, žena je v kuhinji, za preostale člane nisem povsem prepričana, vendar se zdi, da ste povsem uigran tim. Je prisotnost družine pri vaši dejavnosti prednost?
Res je, v delo je vključena vsa družina. Na kmetiji živim tri generacije – starša, midva z ženo in najina otroka. Pomagamo vsi – žena in mama v kuhinji ustvarjata domače specialitete, oče poskrbi za hlev, sam sem vpet v strežbo, pa tudi otroka že vključujemo in navajamo na delo – pomagata pri pripravi hrane, urejanju okolice, pa tudi v strežbi se že kar lepo znajdeta. Gostje cenijo to, da lahko navežejo pristen stik z domačimi, s tistimi, ki so jim pripravili doživetje na kmetiji. Pa tudi sam najbolje predstaviš to, kar ponujaš, saj to počneš s srcem.

foto: Petra Greiner

Vaša žena je omenila, da ste s šankom pridobili tehnično več prostora in notranjo aktivnost vsaj malo ločili (šank – kuhinja imam v mislih). Obisk wcja je v vaši hiši nuja in povsem ste me presenetili, ko sem izvedela, da ste za minimalne ambientalne rešitve, predvsem pa popestritve rešili povsem sami. Kako zmorete tako odlično skrbeti za dejavnosti ‘Pri baronu‘, delati z gosti in se ukvarjati še denimo z regratovimi lučkami, ki so krasile našo mizo. Vam je vse to pisano na kožo? Gre za preprosto veselje ob ustvarjanju?
Že od nekdaj sem imel veselje z oblikovanjem, v mlajših letih je bil študij v tej smeri moja velika želja. Vendar se je življenje obrnilo drugače. Zaradi kmetije sem odšel na študij agronomije, vendar veselje do lepega ostaja v meni. Veliko idej dobim v naravi, v gozdu, na travniku, nekaj idej najdem na kakšni ekskurziji, predvsem v tujini, tudi na internetu je veliko dobrih zamisli. Potem pa vse to združim in dodam nekaj svojega. In večinoma je ljudem rezultat všeč, kar mi da energijo za naprej.

foto: Petra Greiner

Zdi se, da ste ustvarili to, kar sta si skupaj z ženo želela. Omenila sta vajino preprosto poroko, ki sta jo imela kar doma. Imata dva krasna otroka. Vseeno pa me zanima, kam še tišči vaš vedno radovedni nos? Glede na podobne letnike, ki jih imamo si upam trditi, da je to bila šele osnova, da se bodo presenečenja za obiskovalce še vršila in da imate v rokavu več kot en adut.
Skupaj z ženo vedno iščeva kaj novega, da smo malo drugačni od drugih ponudnikov. Tako vedno kaj novega ustvarimo v kuhinji in tudi na podobi kmetije. Letošnje leto smo se na našo kmetiji odločili za obnovo zunanjosti kmetije. Obnove se bomo lotili, da bo kmetija imela še boljši pridih domačnosti. Ljubo doma. V prihodnje načrtujemo tudi, da naša kmetija pridobi tudi znak ARK kmetije- reja avtohtonih slovenskih pasem. Vse ostalo pa bo še prinesel čas.

Pogovarjala sem se z Borisom Uranjekom.

foto: Petra Greiner

info:
www.pribaronu.si
FB stran

1 thought on “Ekološka kmetija za vse okuse”

  1. Kako ljubko. Ta zelena barva. Domačnost. Otroške iskrice v očeh.
    Sicer pa… tvoja štiri desetletja…
    Vse najboljše. Praznovanje je torej uspelo. Sedaj pa novim izzivom življenja naproti.
    Ostani svoja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI