Kaj buljiš? Nisem nič bolj drugačna od tebe, le da se na mojem obrazu vidijo spremembe, tebi se pa vsaj navzven ne opazijo. Si se kdaj vprašal kako se počutim? Saj nismo v kinu. Se ti smilim? Ne potrebujem usmiljenja. Nočem se smilit nikomur. Sem ti lepa? Povej. Vprašaj me! Si ne upaš? Ne grizem. Ti bom povedala vse o sebi. Samo ne glej me, ker to boli. Bolj boli kot, če bi me udaril.
Na svetu sem že 38 let. Kako se počutim, ko me nekdo gleda? Imamo dva načina pogleda. Strokoven pogled in tisti, ki je radoveden. Besedo radoveden sem zelo olepšala, saj bi jo najraje poimenovala drugače. Večkrat doživim, da me ljudje pozdravijo. Polepša mi dan. Morda osebo poznam ali me je pozdravil le zato, ker se mu je zdelo to lepo. Morda me je pozdravil, ker je zdravnik, kakšen drug intelektualec, ki ve in preprosto čuti.
Ne bulji v obraze dojenčkov in otrok, ki so drugačni. Ne morejo se branit, imajo pa dušo. Dušo imajo tudi njihovi starši, bratje, sestre, ki stojijo zraven njih. Čeprav vam moram povedati, da mene in nas vse veliko, veliko bolj boli, če buljite nas, kot pa naše starše.

Poglejte me. Pristopi zraven in me pozdravi. Ne grizem, nič vam ne bom storila, želim te le naučiti obnašanja in sprejemanja vsega okoli nas in tebe samega. Zaupaj mi. Svet bo lepši.

 

Kratka izpoved ženske z Apertovim sindromom.

2 komentarjev na prispevek “Kaj buljiš?”

  1. Prvič slišim za ta sindrom. Niti ne vem, če sem kdaj videla takšno osebo. je pa zagotovo boleče zanjo in ‘Kaj buljiš?’ je več kot na mestu.
    A če se srečava, greva na kavo.

  2. Krasen in iskren zapis! Bi z veseljem prebrala se kaj izpod rok avtorice. In vse dobro zelim in cimmanj taksnih runkljev na poti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI