foto: Rene Gomolj

Zadnje dneve veliko razmišljam o letu, ki se izteka in delam inventuro v glavi o vseh presežkih in manjkih.
Letos se je izteklo tretje leto poslovanja saj sem 5. decembra pred tremi leti na Lentu odprl vrata Pivarne – štacune dobrih zvarkof kot smo jo takrat poimenovali. To je nekako postal uradni datum mojega samostojnega podjetništva neglede na dejstvo, da sem z delom na distribuciji ter tudi z organizacijo prvega festivala piva začel že nekaj mesecev prej pa tudi glede na drugo dejstvo, da sem uradno s.p. odprl lep čas po tem datumu. O razlogih za to mogoče kdaj drugič.
2017 je bilo za mene leto, ko sem si nezavedajoč “natočil kozarec čistega vina” (piva?) saj sem spoznal marsiketero resnico podjetništva, industrije v kateri delam, raznolikosti človeških obrazov, spoznal sem resnice nekaterih fraz s katerimi mi polnijo ušesa nekateri dobro in manj dobro namerni ljudje okoli mene. Začel sem se tudi zavedat kaj je ekipa katero sem počasi zgradil okoli sebe sposobna in bil kar nekajkrat v tem letu nad tem tudi iskreno navdušen.
Ena izmed resnic, ki jo sicer vem a vseeno sem jo na začetku zanemarjal, da na koncu šteje samo dobiček in denar. Vsak dan, vsak projekt, dejavnost. Ko slišim floskule v smislu olajšave in zmanjševanje davkov polnijo žepe lastnikom, bi najraje nekoga na gobec. Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki in v današnjem času, ko so krediti za mlade s.p.- je praktično utopija, je to vse kar lahko namenimo v razvoj in ljudi s katerimi delamo. Dobro izvedeni projekti in presežki dela ljudi na eni strani, na drugi pa dejavnost, ki me “vleče dol”že od začetka ter bi ob morebitnih lažjih/boljših pogojih delovanja bila lahko veliko bolj uspešna tudi na manj bogatih delih države. Kraft pivovarstvo v katerem kot podjetje delamo me je na začetku navduševalo, ker sem iskreno verjel v dobro dejavnosti in ljudi v tem. Ker pa je tako kot marsikje tudi tukaj kar nekaj “špilferderberjev” te ti kaj hitro potegnejo v svoj vrtinec in iz njega se iztrgaš samo z veliko močjo. Takrat se zaveš, da “You never know how strong you are until being strong is your only choice.”
Ena izmed fraz, ki sem jo na začetku moje samostojne podjetniške poti pogosto slišal je bila, “samo prvo leto zdrži”. Pa ga preguraš, težko, viharno, se izmikaš strelam v tej nevihti in potem se zaveš, da še vedno grmi. Pa ti rečejo “Dve leti! Dve leti sta ključni zato zdrži in vztrajaj še eno leto!”. Potem kmalu postaneš imun in se zaveš, da nikoli ne bo idealno. Vedno bodo izivi, vedno bo kaj novega za naučit, spoznat, na mikro ravni bom imel vedno kaj za “fajtat” in marsikaj za premislit, pretehtat, pogosto se bom tolkel po glavi in vsake toliko bom pogledal roko vzpodbude ali pohvale koga na svoji rami. In vedno bom nemirno spal. Dokler bom to pač želel. In predvsem dokler bo ogenj v meni gorel močneje kot tisti okoli mene.
Leto zaključujem nezadovoljen a hkrati optimističen. Tudi letos sem naredil veliko napak. Večina je novih a nekaj tudi takšnih, ki jih ne bi smel več ponavljati pa se jih zaradi premalo samorefleksije nisem dovolj zavedal v preteklosti in potreboval bom veliko časa, da bom odpravil nastalo situacijo v katero so me pripeljale. “Work smarter not harder” se sliši enostavno a veliko je potrebno izkusit, da veš kaj je pametneje in v kaj se bolj izplača vlagati energijo. V zadnjih mesecih, ko sem razmišljal tudi o prenehanju podjetništva saj se 12+ urno delo ne obrestuje kot bi si želel pa mi koristi tudi “If you get tired, learn to rest, not to quit”.
Zato zdaj vem, da gre v tretje rado kaj narobe. Mariskateri podjetniški “guru” ali pametnjakovič ti reče “samo vztrajaj”. Nič ni samoumevno zato ne mislit, da bo samo vztrajnost dovolj ter da bo v tretje kar samo od sebe šlo (rado kaj narobe). Če še sam malo “pametujem” dam nasvet, da se vse v življenju začne pri zavestni odločitvi. Nato to pride v podzavest in temu sledijo zavestna in podzavestna dejanja. In potem … napišem ponovno objavo ob letu osorej (mogoče) in poročam o tem.

P.S.: To sem napisal med božičnimi prazniki ampak sem rabil nekaj poguma (in časa), da sem dovolil Petri objavo.

Andrej Krštinc, pivoljub in lastnik Pivarne.

2 komentarjev na prispevek “Kozarec čistega piva”

  1. Vedno občudujem ljudi, ki delajo predano. In strastno. Ne glede na to, kaj delajo.
    Zdržat eno leto je mala mal’ca v primerjavi s tem, kaj pride potem. Ni da upaš, še manj, da obupaš, pravijo nekateri. Ali pa… da poti nazaj ni. Verjamem, da si eden tistih, ki se na napakah učijo in da boš zmogel.
    Midva jih po desetih letih počneva še vedno. In delovnik se mi zdi vse daljši. Čeprav me ima včasih, da bi šla nazaj le v službo, si potem zadovoljen in srečen, da ti uspeva. Ohrani tisto tiho hrepenenje in si reci: ‘Just do it’ And do it the best.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI