foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Najina ljubezen je večno na terapiji in preizkušnji. Pred poroko so se nekateri držali za glavo in se spraševali, kako gresta skupaj dva tako različna človeka, čez leta pa drugi, ki niso mogli razumeti najinih viharjev in ob enem dejstva, da sva zmogla stopiti naprej. Ne le v skupnem življenju s Sofio, temveč zaradi najine različne interpretacije sveta.
Knjiga Veronike Podgoršek ponuja veliko zgodb, ki se brez sramu dotikajo varanja, pratnerskih laži, mnogih nestrinjanj, nekaj trikotnikov, še več zglajenih in iskrenih sprav in navsezadnje ponujajo bralcu občutek, da okrog njega živijo pari s podobnimi problemi in idealnih zvez malodane ni. Sama sem bila priča ljubeznim, ki so se ves čas držale za roke in sem jih naravnost občudovala. Vzdihovala ob pozornosti drug do drugega v javnosti, neprikrite podpore na vseh podpročjih, potem pa nekega dne izvem, da sta se razšla. Svojim otrokom ne želim nizati partnerskega odnosa v luči doktor romanov. Prav tako ne želim, da bi imeli pred sabo sliko ljubezenskih zgodb, s pridihom Santa Barbare. Želim, da vidijo, da se partnerja mnogokrat ne strinjata drug z drugim, temveč se spoštujeta. Se objameta, poljubita in si rečeta tudi oprosti. Družinska terapija je nama prinesla več razumevanja, predvsem pa je obelodanila nefilozofsko resnico, da je (po 11 letih) napočil čas, ko je treba drug drugega sprejeti ali se obrniti proč in nadaljevati korake v nasprotnih smereh.

Še vedno mislim, da je treba dati vse od sebe. Poskusiti, se potruditi, narediti še kakšen skupni korak. Odpustiti, pozabiti, sprejeti in seveda ljubiti. Treba je dati vse od sebe. Zase, naju in nas, kot družino. V odnosu, kjer so prisotni otroci, nikoli več nisva samo midva.
Dejstvo je, da se za ločitev še vedno lahko odločimo, ampak šele takrat, ko smo za obnovitev ‘naju’ naredili že vse.

Podarjam knjigo Ljubezen na terapiji in želim partnerske odnose po meri vaše duše in srca. Čez vikend lahko dvigujete roke. Žrebamo v ponedeljek zjutraj.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

7 komentarjev na prispevek “Ljubezen na večni preizkušnji”

  1. Definitivno se strinjam z razmišljanjem o partnerskem odnosu, v vseh pogledih! Dvigujem roko, z veseljem bi prebrala to knjigo in jo posodila tudi naprej 🙂

  2. Podpišem:
    ‘Odpustiti, pozabiti, sprejeti in seveda ljubiti. Treba je dati vse od sebe. Zase, naju in nas, kot družino. V odnosu, kjer so prisotni otroci, nikoli več nisva samo midva.’

  3. Z veseljem dvignem roko! Ce jo dobim, bom po podrobnem prebiranju posodila se krogu bliznjih prijateljic. Koristne knjige so napisane z namenom, da dosezejo cim sirsi krog in to je edino prav! 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI