foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Na žensko spreminjanje stila vpliva veliko različnih dejavnikov. V času, ko sem spoznala svojega še ne moža, sem imela namen njega spreobrniti v športno elegantnega mladega moškega, medtem pa je njemu uspelo na moje ustnice spraviti čudovito rdečo šminko. Ko sem jaz moledovala za tenis copati, ki jih seveda ni posedoval, je moja višina sčasoma rasla na vedno višjih petah. Vendar je pravi pomen urediti se in obleči se lepo postal psihološko zanimiv šele v času Sofiinega rojstva.
Takrat sem bivala kar dva tedna v preveliki spalni srajci, umiti lasje so mi predstavljali nekaj bolečine manj, maskara in nekaj rdeče šminke, pa umetni dvig morale. Počutila sem se malodane kot uničen ženski osebek, ki je stal pred pediatri, ki niso razumeli moje živalsko potrte stiske. Saj poznate občutek, ko za kakšen res pomemben sestanek oblečete nekaj zares lepega prav iz razloga, da bi vam obleka dodala tisti manjkajoči del samozavesti. Ko skrbno podčrtate lepoto na obrazi pred razgovorom za službo, ki jo resnično želite. Zanimivo je dejstvo, kaj je zame vtistem času pomenila rdeča šminka. Kakšno pozitivno noto sem zlila nase kasneje, ko sva se preselili na ljubljansko pediatrijo. Tam sem malodane zacvetela. Ob prvem izhodu sem kupila novi mobilnik, da bi lahko bila veliko bolj povezana s prijateljicami. Kupila sem si pinceto za obrvi, o kateri sem sanjala že nekaj časa in Sofiino botro Tino sem ob nepozabno okusni torti v Zvezi izpraševala o šminki, ki jo je nosila. O pomenu te rdečine je prejšnji teden pišoče razmišljala tudi sama.

foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Zanimivo se mi zdi, kako sem se v zadnjem letu sprostila. Do te mere, da sem si, ne le za športne potrebe, temveč tudi za povsem običajni dan, nakupila nekaj res všečnih legic, ki jih sedaj lahko drajsam od takrat, ko zaupam zadnjega otroka vzgojiteljicam, vse do mraka. Z njimi stečem celo v službo, ker sem vmes opravljala negovalna opravila, nekoliko prehlajene Sofie. Zadnjič sem taka stekla tudi k psihologinji, pri kateri sem ugotovila, da jo moja majica celo zapacana od drugorojenkine kaše. Nič zato. Obdajam se z ljudmi, s katerimi se počutim pomirjeno, ne glede na obleko, ki me zakriva. Na eni strani nosim najvišje pete doslej in na drugi tečem med sodelavce v uniformi domače gospodinje.

foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Je pa res in še kako drži, da ob dnevu, ko bi najraje ostala ves dan v sprani pižami, dam nase najlepši kos oblačila. Da se dvignem. Lahko rečete celo umetno. Nič zato. Dodam živo rdečo šminko, ne le, da bi bile moje besede iz takih ust resnično prijazne in dobro namerne, temveč tudi zato, da bi  ob pogledu v ogledalu, rdečina vzpodbudila moje možgane k veselju. Večerne obleke že nekaj časa kombiniram s povsem običajni kosi, ker bi jih sicer morala gledati le redko. Z resnimi oblekami sedam na kolo ali grem v njih na sladoled. Običajno razmišljam še pred nakupom, kakšno kombinatoriko mi kos omogoča. Stvar si predstavljam na črne salonarje ali jo v mislih pogledam, kako se poda z udobnimi balerinkami.

In zakaj sem po vsem tem času tako rada Marellina ambasadorka? Ker mi tudi njihova oblačila ponudijo tisti manjkajoči del. Ta, ki ob pogledu v ogledalo pravi, da vse, prav vse, s čimer mi preti prihodnost, zmorem jaz sama.

foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Da boste zmogle tudi ve, vam podarjam usnjeno in več namensko Marellino črno torbico. Nosite jo lahko na več načinov in prepričana sem, da boste z njo v rokah, zmogle prav vse, tudi ve!
Roke gor. V torek popoldan žrebamo.

Marella Maribor
FB
IG

foto: Doris Markač

foto: Doris Markač

52 komentarjev na prispevek “Marellini kosi dodajo manjkajoči del”

  1. Obe roki v zrak. Za sproščene malenkosti, ki de jih naučia z leti in ki naredijo dan. Zato jaz vsako jutro oblečem lepo spodnje perilo. Zase. Da si naredim še tako siv dan sončen.

  2. Roke gor🙌🙌🙌
    lepo zapisano, ter prijetno darilo za katerokoli superžensko pri vstopu v novo leto, malo hrane za oči ter dušo❤vse si zaslužimo malo razvajanja, pa naj bo to skodelica kave, dobra knjiga ali pa zelo lepa torbica!

  3. Sama si sicer šminke ne lastim, premore pa moja garderoba nekaj kosov, ki me dvignejo. Torbica bi šla tudi v to kategorijo.
    Cela družina dviguje roke gor .. da bom končno nehala nosit takšne in drugačne ruzake pa platnene vrečke vsepovsod. 🙂

  4. Tudi jaz dvigujem obe roki gor! Bi mi prav prisla ena bolj elegantna torbica, kajti imam le ogromne bisage, da lahko vanje spravim vse traparije za moje 3 fante 😉

  5. Roke gorrrr

    Pogumna ženska, pogumna za vse.
    Torbica bi mi ogrela srce in bila moja redna spremljevalka

  6. Ah, le kdo bi razumel žensko nečimrnost! Ampak je dejstvo, da lahko že z majhnim dodatkom naša samozavest dobi krila 🙂 Zato tudi sama dvigam roko!

  7. Rdeča šminka in vzravnana drža – to je moje “orožje” v bitki … In verjamem, da bi ta krasna torbica čudovito pristajala zraven. Zato seveda visoko dvigaaaam rokooo!! 🙂 In hvala Petra… 🙂

  8. Krasno, kako lepo napisano…mi je prav vsec, kako nas znajo take in drugacne stvari dvigniti, da lahko poletimo. Dvigam roki visoko v zrak😊

  9. Pozdravljena Petra,

    čeprav moj svet prevladajo drugi problemi (ki si jih včasih povzročam sama) in v iskanju mojega jaza … Na koncu ugotovim, da ženske včasih potrebujemo samo malo rdeče šminke ali tisto malo torbico v katero spravimo ves svoj svet.

    Tudi jaz dajem roke v zrak!

  10. Všeč mi je ta torbica – in ja, zelo te razumem v zvezi s pomeni nekaterih kosov, ki si jih kdaj kupimo. O rdeči pa: nekoč sem opazila, da če si našminkam ustnice, sem nartapogumnejša. 🙂

  11. WooHoo za rdečo šminko, woohoo za Marellino ambasadorka in woohoo za prekrasno črno torbico, za katero z veseljem dvigujem vse svoje 4 v zrak.

  12. Petra, kot vedno odličen zapis! Tudi jaz dajem obe roki v zrak, za to prekrasno torbico. In ja, včasih je dovolj samo en lep kos oblačila (dodatka), da se ženske počutimo bolj samozavestne.

  13. Obe roki gor 🙂
    Čudovito in tako realno zapisano, včasih je potrebna res tako majhna stvar, kot je rdeča šminka ali nova torbica, da se počutiš samozavestno in lepo.

  14. Obe roki gor! Dnevno s stilom in urejena stopam v polovični delovnik, kjer je pisano in pestro, doma čakajo trije nadobudneži, najmlajša z delecijo na 14. kromosomu, mavrično, razigrano, polno veselja in smeha…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI