IMG_20170328_083315_116mala
foto: last Petre Tomažič

Svetlolaso punco vražjih las, sredi Maribora ne moreš zgrešiti. Povezala naju je zapestnica našega zavoda in danes vem, da je del širše prijateljske družine. Petra Tomažič ni tiste vrste dekle, ki bi z jamrajočo držo iskala sanjsko službo ali princa na belem konju. Ona je našla sebe in boga na potovanju, skorajda okrog sveta.

V našem mestu te poznamo kot optimizma polno in vedno nasmejano dekle. Pred leti si odšla v Švico, potem te je pot ponesla naokrog po svetu. Kako danes gledaš na pesimizem, ki veje še vedno ‘pri nas doma’?
O hvala Petra! Ne znam ti kaj dobro odgovorit na to vprašanje. Nekako se trudim razumet ta čemerni način razmišljanja, prelaganje krivde na drugega in ‘zlorabe’ ljudstva skozi zgodovino. Vsi smo žrtve žrtev, nosimo te težke nahrbtnike prednikov, čas je da ga že začnemo praznit in delat na sebi. Ja, odšla sem v Švico in se sedaj spet vrnila nazaj v Švico. Trenutno živim tukaj in všeč mi je. Imam občutek, da smo enotni, humani en do drugega.

foto: last Petre Tomažič
foto: last Petre Tomažič

Potovanja človeku ponujajo novo perspektivo. Kako so izbrusila tebe? Na katerih točkah ali dogodkih, si spoznala neodkrit del sebe?
Zelo hitro sem ugotovila, da mi je ta kaos, ki ga prinese samo potovanje pisan na kožo. Dejstvo, da ne veš  kje boš jutri, s kom boš, kaj boš jedel, odkril… To je to! Če greš na pot s prijatelji je krasno, vendar, ko greš sam v ta čudovit svet,  je pa najlepše darilo za svojo dušo, kar si lahko podariš.
Rada delam, sem del ‘sistema’, če se lahko tako izrazim,vendar tudi izredno rada lenarim. Potovanja človeku ponujajo novo perspektivo. Glede na to, da pa na potovanjih dirigiraš sam svoj tempo, lenariš brez slabe vesti, pustiš telesu, da se zbuja, ko je pripravljeno (torej brez budilk), temu jaz pravim bogastvo.
Ko potuješ, ni nekih bajnih odgovornosti. Tvoja edina skrb je izvesti premik iz točke A do B, kar  pa je definitivno izziv. Ko si v kakšni državi, kjer si kot belec še vedno gledan, kot tretjo čudo, lahko pride do problema. S sočlovekom ne govorita istega jezika in takrat sem spoznala, da je tvoj notranji glas, instinkt, tisti glas, ki ima vedno prav. Na potovanjih sem predvsem začela verjeti v svojo notranjo moč. Dobila sem pogum. Našla sem boga v sebi in lahko rečem, da sem  postala zelo poduhovljen človek.
V vseh neprijetnih situacijah, ki so se dogajale okrog mene, sem verjela, da  se meni to ne bo nič zgodilo. Če  pa že, potem sprejmem to, kot lekcijo. Danes se počutim veliko bolj varno in živeti brez straha je na drugi strani krasno. Definitivno sem v teh zadnjih treh letih dozorela,  se sprejela kot žensko in ugotovila, da je pred mano še veliko dela na osebnostnem razvoju.

foto: last Petre Tomažič
foto: last Petre Tomažič

Mnogi te poznamo kot mojstrico ličenja. V čem se uriš danes? Kaj je tvoja strast ta hip?
Danes se predvsem urim na izboljšanju in razumevanju sebe. Še malo pa bom trideset, kar je po pričakovanjih staršev, bilo sedaj zaželeno imeti družino in super resno službo. Najverjetneje so bila pet-deset let nazaj to tudi moja pričakovanja, vendar mi ti privzgojeni vzorci ne odgovarjajo. Trenutno berem in berem, analiziram in se učim. Učim se o sebi, o drugih, o tem, kako ostati zvesti svoji svetlobi. Spim s kristali, lepim afirmacije po vseh sobah, pa kaj. Ljubim življenje, učim se ljubiti v vseh oblikah in odzivih.

IMG_20161227_181704_429
foto: last Petre Tomažič

Si človek načrtov za prihodnost ali pustiš, da te življenjski veter ponese v neznano? Kaj bi rekla tistim, ki doma objokujejo svojo usodo in iščejo krivce zunaj sebe?
Načrti zame osebno predstavljajo smrt.  Eno je imeti neke želje, ki vodijo v afirmacije in potem v manifestacijo, delati načrte pa nima smisla, saj so to samo pričakovanja, ki pa potem vodijo v razočaranja. Trudim se biti v tem trenutku, z manj stresa in več spontanosti. Zaupanje vase, je vse kar rabimo, ker potem tako veš, da bo vse točno tako, kot mora biti. Samo mi sami smo dirigenti našega življenja, naše resnice. Če se odločiš za sivino oz. kot ljudje radi rečemo ‘usojeno nam je tako, težko otroštvo, travme…’ imam samo en nasvet, za začetek knjigo Louise L. Hay, Življenje je tvoje.
Na koncu je vseeno na katerem delu zemlje si, če je tvoja duša mirna, potem je tudi mir s teboj, kjerkoli že si.

foto: last Petre Tomažič
foto: last Petre Tomažič

petra.tomazic88@gmail.com
FB
IG profil

1 thought on “Na potovanju je našla sebe in boga”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI