FullSizeRender(35)
foto: Petra Greiner

Sofie ne maram puščati proč od sebe, razen tam, kjer z vsem srcem vem, da bo zanjo kar najbolje poskrbljeno. To je v hiši mojih staršev, v rokah sestre, ko je živela še v Sloveniji in v vrtcu, kjer ves strokovni tim poskrbi za mojega otroka tako, da se ob prihodu celo nasmiha in slišim, da se tam carta veliko bolj, kot doma.
Ko pa se primeri, da gremo na kratek družinski oddih in malo deklico pustimo doma,  moje srce začne grabiti tesnobna bolečina. Najprej imam občutek krivde, ker je ne bomo vzeli s seboj. Očitam si, da ni dovolj, da jo negujem, ljubkujem in skrbim zanjo grobo gledano 24/7, kar pomeni, da je njena oskrba povsem moja, razen tiste ure, ko je v vrtcu ali sem zdoma jaz. Nekoliko lažje mi je bilo, ko se je prijateljica Jelka ponudila, da jo bo obiskala v ZUDV Dornava, kjer bo počitnikovala, pa potem to ni bilo treba. Pomirjena sem bila, ko me je poklicala mama, ko so se skupaj z njo in mojim očetom, sprehaja po njihovem majhnem živalskem vrtu. In presečna sem bila, ko mi je njena lanska vzgojiteljica Vesna poslala skupno fotografijo, na kateri je moje dede nasmejano do ušes. Zakaj ne morem pomisliti, da bi nemara tak oddih ustrezal tudi njej? Kako to, da mi je tako težko pustiti priložnost hodečima dvema, da se popolnoma in samo njima posvetiva oba z  očetom?
Srce se mi je trgalo, ko sem se od nje poslavljala. Moje oči so se orosile in zadrževala sem se, da se nisem povsem razjokala, čeprav sem vedela, da bodo skrbne in profesionalne roke dornavskih žensk, poskrbele zanjo v celoti. Sama sem morala po petem močnem objemu zadihati, dvigniti glavo in skorajda zbežati, sicer bi bodisi ostala pri njej ali jo vzela s sabo nazaj domov. Tik pred odhodom sem želela pokramljati z Davidom, ki tam dela. Vedela sem, da me bo potolažil in spomnil me je, da je nekaterim otrokom pri njih tako lepo, da domov skorajda ne želijo več. Prijazni in prilagojeni prostori, strokovno osebje, narava in živali, vključevanje v mnoge projekte in druge oblike prijetnega dela z uživanjem vred so krivi za to, da ima zavod barvito noto.
Mama me spomni, da bi v to ali podobne ustanove morali stopati mladi zdravniki. Bodoči porodničarji in pediatri bi tam morali postati za več tednov. Prvi zato, ker tu in tam ob dolgih in zahtevnih porodih menijo, da je za carski rez še čas, otrok pa na koncu pristane z minimalnimi življenjskimi funkcijami, znotraj zanje primernimi zavodi in slednji le za občutek, da  tudi zelo prizadet otrok, potrebuje pozdrav, dotik ali še kaj več. V vsakem primeru samo zato, da se strah, pomešan z neprijetnostjo, ki jo čutimo starši, ko v ambulanto pripeljemo zelo prizadetega otroka izniči. Enkrat za vselej.
Mene se je na dopustovanju polastil občutek krivde znova. Ker sem se naposled sprostila, za hipec ali dva pozabila na otroka, ki ga nisem vzela s seboj in razgrajeno skakala za drugima dvema. Zasanjano sem se lahko potaplja v oči svojega moža, brez da bi hitela dvigovati jokajočo drugorojenko, ki ima slab dan in posedala na večerni terasi s kozarcem vina, medtem, ko sta se otroka kar sama uredila v kopalnici in uživala ob gledanju primernega filma.

Družina s posebnimi potrebami potrebuje skupno dopustovanje, če jim destinacija to omogoča. Tu in tam, morajo biti na dopustniškem naslovu le hodeči člani, da mirno tekajo naokrog in ne iščejo nenehnih rešitev za tistega v vozičku. Zakonca morata vsaj enkrat letno odpotovati z doma vsaj za nekaj dni tudi sama. Vse to le zato, da ko so skupaj, niso jezni na celi svet, ker so tako zelo drugačni, ampak v tej posebnosti znajo celo uživati.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

 

 

2 komentarjev na prispevek “Občutki krivde posebne matere”

  1. Kako dobro oskrbo ima Sofija. Tako, da res zmoreta in zmorete… brez slabe vesti.

    Vsake toliko je treba.
    Sama si utrgava dan, preden greva po hči in mojo mami na obalo. Ali preden zaključi taborjenje…

    Tudi otroci potrebujejo svoj oddih od nas, mi pa koščke zase.

  2. Je nenavadno biti družina brez otroka s pp, a ne?
    Drugače pa – nisi sama z temi občutki – I feel you very much ♥.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI