foto: Tanja Uvera
foto: osebni arhiv

Šele skupaj z njo, sem pred pleteninami izgubila vsakršen predsodek. Ob njeni barvni mešanici moje prve pletene obleke sem spoznala, kaj lahko pričarajo niti različnih barv in kako lepo se lahko pletena tekstura ovije okrog telesa. Tanja Uvera je s primesmi Japonske, svojo volneno pot le še ozaljšala. Kosi so postali za odtenek bolj meditativni, vendar nikakor sivo speči. Njena oblačila le poudarijo obstoječo formo telesa ali barve las do te mere, da občutiš lasten tempelj, ki ga njena unikatna pletenina le še povzdigne.

Tanja, kdaj se je okrog tebe ovila volnena nit?
Ko sem resno začela razmišljati kaj in na kakšen način želim delati. Ne vem točno kdaj. Vse se je poklopilo na koncu študija. Ves čas sem vedela, da želim delat oblačila, da mi je fino, ko lahko sama naredim cel izdelek od ideje do konca, da poznam osebo za katero bo obleka, da lahko z njo klepetam o njenem stilu in življenju in potem lahko res naredim oblačilo uporabno in trajnostno. Delo zavzema večji del našega časa, življenja, zato se mi zdi pomembno, če ta čas kvalitetno živim. In naredim oblačilo, ki bo to filozofijo poneslo k stranki. Da se bo v njem počutila, da živi.
Tehnika pletenja mi omogoča, da lahko cel izdelek naredim sama. Da iz niti spletem material prave barve in debeline in potem sešijem obleko.

foto: Tanja Uvera
foto: Tanja Uvera

Dejstvo je, da se tvoje obleke odlično nosijo in se ne mečkajo. Priročna so za potovanja, ampak ljudje imajo pred pleteninami morda še vedno predsodek. Zakaj?
Ne vem. Mogoče, ker si predstavljajo pod besedo “pletenina” babico, ki ročno plete debel volnen siv pulover, ki “pika”. Če pa vemo, da so pletenine tudi spodnje perilo, kopalke, majice, športna oblačila, vse iz jerseya, potem predsodka ne bi smeli imeti. V naših garderobah je več pletenin kot si mislimo.

foto: Tanja Uvera
foto: Tanja Uvera

Že nekaj let orješ po samostojni poti, kakšen je ta način oblikovanja in prodaje na domačem tržišču? Kje vidiš težave in kje prednosti?
V tujini nikoli nisem delala, zato težko primerjam. Jaz sem začela samostojno delati leta 2002, s pletilnim strojem in nemškimi navodili (in nemško nisem znala). Pa je nekako steklo. Najprej so iz stroja hodile čudne barve kombinacije in vse se mi je vozlalo in padalo dol s stroja, potem, z vajo pa so ven prihajale vedno bolj kontrolirane in želene pletenine. Mislim, da imaš v tujini več izbire novih tehnologij, materialov in znanj, do katerih pa tudi pri nas lahko prideš zaradi globalizacije. Splet je zbrisal že skoraj vse meje in veliko stvari je dosegljivih.

foto: Tanja Uvera
foto: Tanja Uvera

V zadnjem času je v tvojih kosih mogoče zaslediti precej Japonske. Kje najdeš inspiracijo in kje se skrivajo navdihi?
Največje zajetje inspiracije je vsakdanjik. Človek se mora obleči, da se zavaruje, da ni gol. In če nadaljujem iz tega dejstva, je oblačilo prva stvar, s katero okolici damo informacijo o sebi. Do vprašanj, izzivov in rešitev pridem s pogovori s strankami, ki mi povedo o svojih stilskih željah in težavah. Smo vizualna bitja. Z obleko pokažemo, kako razmišljamo. In to je zelo pomembno. Ker jaz razmišljam trajnostno, želim, da so moja oblačila uporabna dalj časa, da so barve usklajene s človekom in njegovim potrebam.
In ker se mi zgodi veliko lepih stvari, jih tudi povem z oblačili. Imam muzo “Vintioto”, ki je bila na Japonskem, ki se vozi z motorjem, vedno preizkuša nove stvari in jo zato upodabljam na majicah, da sporočim, da je življenje zanimivo in da si je treba upati narediti vedno kaj novega. V izziv mi je narediti oblačila, ki so dobesedno vsestransko uporabna, se lahko nosijo na obe strani, spredaj ali zadaj, ki so se izkazala za zelo uporabna ženskam, ki veliko poslovno potujejo. V isti obleki je lahko cel dan, zvečer, če je hotelska soba predaleč, jo samo preobrne (spredaj – zadaj), in že ima osveženo podobo.

foto: Tanja Uvera
foto: Tanja Uvera

Na domači modni sceni je še vedno precej jamrajoče drže, kako vidiš domače modno dogajanje in kje bi spremembe lahko pomagale mnogim mladim ustvarjalcem?
Slovenija ima veliko dobrih oblikovalcev, katerih oblačila so odlično izdelana. Jaz bi celo Slovenijo “poškropila” s sprejem, da bi bolj cenili domače, ki je kvalitetno. Pozvala bi vse, da bi se zazrli v svoje garderobe in dali na en kupček oblačila, ki jih redno nosijo in na drugega tista, ki so bila kupljena nepremišljeno. In potem naj si izračunajo čas in denar, ki so ga porabili za drugi kupček. In še z enim, zadnjim preračunom spoznajo, da bi bilo ceneje izbrati Slovensko, po meri, posebej za njih izdelano oblačilo (to pravim zato, ker dostikrat preberem, da so oblačila slovenskih oblikovalcev draga). Prepustili bi se svetovanju, stiliranju, ta čas bi se zabavali in domov odnesli nekaj, kar bi jih spominjalo na kvalitetno preživet čas pri oblikovalcu in bi jim izpolnilo njihove modne želje. Tako pa dostikrat brezglavo, časovno omejeno letanje po trgovinah obrodi samo natrpano garderobo, iz katere ni kaj obleči in ne vejo kam z odvečnimi oblačili.
Vsem Slovenskim oblikovalcem, ne samo mladim, zagotovo pomaga na njihovi poti združevanje med sabo in podpora slovenskih modnih medijev. Največ za njihov obstoj pa jasno naredijo njihove zadovoljne stranke.

foto: Tanja Uvera
foto: Tanja Uvera

Tanja podarja svojo unikatno kapo. Roke gor. Žrebamo v petek dopoldan, tik preden bo na modni reviji v slovenski Bistrici, mogoče videti v živo, tudi njene kose. Bo z njo na vaši glavi jesen morda bolj barvita?

www.tanjauvera.si

FB stran
IG

unnamed

7 komentarjev na prispevek “Pleteni kosi, ki svečanost bitja le še poudarijo”

  1. Zagotovo bo kapa nošena z največjim veseljem in ponosom!!Obožujem Tanjine umetnine!
    Tako so slastne na otip!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI