foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Na zemljevidu naravnih vinarjev pripenja novitete sicer moški v naši družini, vendar se je doslej še vedno izkazalo, da ima zanje srčni čut in seveda odličen okus. Obisk pri družini Lavrenčič je bil že ob prvem obisku pristen.  Primož Lavrenčič je na svoji vinski poti malodane revolucionaren. Pogovor z njim odstira filozofskega duha, praktično znanje,  predvsem pa jasno začrtano vinarsko pot, ki štrli od povprečja. Prijateljstvo na daljavo negujemo z obiski in kadarkoli sredi Maribora odpremo njihovo steklenico, se izza vogalov starih hiš privali prijetna burja, brez katere bi danes težko živeli.

Primož, raziskovalno delo na univerzi si zamenjal za vinogradništvo. Kako je intelektualec kot si ti, pristal med trto in vinsko kletjo?
Sam se nimam za intelektualca, proti tistim pravim intelektualcem, ki sem jih srečal v življenju sem možganski pritlikavec. Če bi si že želel laskati bi se definiral kot umni gospodar na kmetiji, človek, ki uporablja kmečko pamet. Morda isti stil kot veliki gospod Ivan Oman, pa še kdo verjetno. Tukaj in sedaj, torej med vinogradom in kletjo, sem verjetno zaradi neke zavestne ali podzavestne navezanosti na trto, oziroma vino, da se mi oči najbolj spočijejo na krajini pokriti z vinogradi, da v sebi nosim simpatijo do tradicionalnih, starih, urejenih, polikanih, družinskih kleti po svetu, predvsem Italiji in Franciji, zlasti Burgundiji in Piemontu.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Spontana fermentacija je v tvojem vinarskem procesu ključnega pomena. zakaj jih vinarji še danes odrivajo in si pomagajo s selekcioniranimi kvasovkami?
Ker je tako mnogo lažje. Sigurneje, lažje spijo verjetno? Človek se počuti varnejše, če se drži nekih standardov, kuharskih receptov za dobro vino: 10 dek žvepla, 5 kvasovk, 12 taninov, 5 dušika, morda nekaj kisline in sladkorja, pretočite po treh tednih in imate »izvrstno« vino. Zame ima vino več plasti, več izrazov, in z veliko znanja in dela je potrebno vino spodbuditi da pokaže te izraze, med drugim tudi izraz lokalne mikroflore z spontanimi fermentacijami.

Si dobitnik zlate Decanterjeve nagrade za suho belo vino v Sloveniji? Kaj zate pomeni ta potrditev?
Potrditev, da smo v tistih časih začrtali neko pravo, v svetu razpoznavno smer kakovosti. Moj stil se je v desetih letih dodobra spremenil, bolj v smeri lokalnega okusa, izraza. Vprašanje, kako bi bil sicer prepoznan s strani mednarodno naučenih degustatorjev?

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Tvoja nova vinska klet nastaja v dolini Pasjega repa. Zakaj ravno tam? Kakšne so prednosti betonskih sodov in kje se začenja nova doba pridelave naravnih vin? sodi, kvasovke ali kaj drugega?
Da sem pristal v Pasjem repu se moram zahvaliti mojemu vinarju konkurentu, ki to ni, g. Francu Premrnu. Srečen sem, da sem v prostoru z tako veliko vinsko zgodovino. Naključje? Betonski sodi brez aditivov in armiranega železa, torej sod narejen iz cementa, konglomerata in vode so vinu, ki je kot grozdje raslo na laporju najbližji material. Logično nadaljevanje. Tehnično pa beton prepušča nekaj malega kisika, pa aromatike ne spreminja. Meni je ok. Kakšna je prihodnost naravnih vin ne bi vedel, morda poslušati sebe, upoštevati tradicijo, v kleti intervenirati po pameti in ne na pamet.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Mentorja iz biodinamike si našel na štajerskem koncu, gospoda Šumana. Meniš, da je tukaj veliko odličnih vinarjev, ki pridelujejo vino po sonaravnih principih in jih domačini ne znamo ceniti?
Na vseh koncih Slovenije, Evrope in zemlje dobiš dobre in slabe ljudi, oziroma vinogradnike. Imate nekaj zelo, zelo dobrih vinarjev.

In še, kakšen je vaš kupec ali drugače rečeno človek, ki ljubi vina Burja?
Po mojih opazovanjih na festivalih, tudi po svetu: 25 do 40 let, poznavalec/ka vina, radoveden/a.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

info:
www.burjaestate.com
info@burjaestate.com
FB
 

3 komentarjev na prispevek “Vinar, ki posluša sebe a upošteva tradicijo”

  1. Burja. Fino se sliši… zanimiv pogovor. Tudi za nas, za mene, ki se ne spoznamo na kapljice.
    Morda pa me kdaj zamika. Kdo bi vedel, kako daleč burja zaveje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI