foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Če pojemo knjigi ob rojstvu hvalnico, bi bilo prav, da jo pospremimo na poslednji poti takrat, ko je na policah le še nekaj izvodov in ima pišoči v ustih še vedno dober občutek. Vena Jemeršića na teh straneh ni treba posebej predstavljati, je pa nekaj novosti, ki vas gotovo zanimajo ali vas bo razveselila le napoved, da nova knjiga prihaja na vašo nočno omarico, že to jesen.

Sedaj, ko si na pragu izdaje nove knjige, ki bo izšla v samozaložbi me zanima, kakšna je realnost omenjenega založništva v naši državi?
Dejstvu, da je samozaložba večkrat edini način, da človek izda knjigo, ne gre oporekati. Knjigo danes lahko izda vsak. Kako? Preprosto. Zaradi tehnologije je lahko naklada dandanes tudi samo en kos, ki nas bo koštal nekaj eurov. Seveda se zakomplicira če bi rad, da ima knjiga trden platneni ovitek, če te dizajner prepriča, da bi bilo super imeti večbarvni relief in seveda vrvico sredi knjige.
Takrat se zavedaš, da gre za drago investicijo, ki se ti najbrž ne bo povrnila. Sam sem knjigo izdal v nakladi 1000 kosov za kar sem prejel že kar pohval, kako sem pogumen.
Po dveh letih in pol mi je v skladišču ostalo še približno 150 kosov. V minusu bom vsekakor a ta minus bo sladek.

foto: Doris Markač
foto: Doris Markač

Knjiga Električni golaž je bila odlično sprejeta. Lahko po vsem času rečeš, da v njej ne bi ničesar spremenil in da si resnično izdal zapiske iz svojih beležk in wc papirja v celoti, kot denimo tvojemu očetu ni uspelo?
Nisem človek, ki bi spreminjal svojo zgodovino. Živim z vsemi napakami, ki sem jih storil. Pa s tem ne mislim niti približno na knjigo Električni Golaž. Že kar nekaj časa se mi je kopičil material, ki je moral priplavati na površje. Moj oče je zadeve predolgo držal zase. Načrtoval je daljše življenje. Nekajkrat mi je rekel, da bo živel 150-200 let. Nato mi je po nekaj letih rekel, da je utrujen od vsega. Nato nas je nepričakovano zapustil pri svojih 55-tih letih. Zapiski za knjigo, ki jo je pisal leta in leta so se nato izgubili pri takratni ženi in še danes niso najdeni. Sem pa pred kratkim našel mamine zapiske in razmišljam o manjši nakladi njenih del, ki bo nekaterim ljudem pripeljalo nazaj Lenko, ki so jo imeli tako radi. Če bi preteklost le lahko spremenil, bi bil pozoren pri izbiri ženskih sopotnic. Čeprav neglede na kompatibilnost z nekaj ženskami, sem le ustvaril čudovite otroke, ki jih izmerno ljubim.

Bova vsaj delno razkrila, kaj pripravljaš? Kaj točno je vzpodbudilo novo knjigo? Ali se je ideja preprosto rodila slabi dve leti nazaj, ko si iz Brača po sms-ju sporočil o sami ideji?
Trenutno delam na dveh rečeh. To kar omenjaš je otroška slikanica z čudovito zgodbo o oblaku. Kar nekaj časa sem iskal ilustratorja, ki bi ustrezal mojemu stilu. Hvala bogu sem našel Andrejo Karba, nikjer drugje, kot pa v Mariboru. Vesel mi je, da se vračam domov ko ustvarjam nekaj z dušo. Tam še vedno delam tudi glasbo s skupino Central Problem in Phonomonics. Tako, da je Maribor eno kulturno mesto zame. Na njega me vežejo samo uživanje, dolgoletni prijatelji in ustvarjanje. Druga zadeva, ki bo mogoče izšla celo prej kot slikanica, je pa zbirka pesmi, ki se je iz mene praktično izlila na potovanju po Portugalskem. Več kot pol knjige sem napisal v praktično dveh urah. Iz mene so kar vrele ideje in reči o katerih še nisem nikoli razmišljal. Kar bruhalo je iz mene. Hm… mogoče bi naslov knjige moral biti nekaj v zvezi s tem… z bruhanjem. Čeprav založnik v meni pravi, da ne. Da ne bo šlo dobro v prodajo.

golaž5-mala
foto: Doris Markač

Vsi smo na nek način obdani z nalepkami, mnenji drugih in podobnim. Kdo je Ven, ko nimaš nobene nalepke na sebi, po drugi strani pa je mobilnik ali računalnik izven dosega tvoje roke?
Na sveže sem zaljubljen v čudovito žensko, zaljubljen v življenje, v moje otroke s katerimi najraje preživljam čas izven doma v raziskovanju sveta. Sem človek, ki ne rabi veliko. Človek, ki ga glasba, film, smeh in vsekakor velika ljubezen nahranijo popolnoma dovolj. Seveda bi pa brez človeške neumnosti življenje bilo en velik dolgčas.

Kakšno je vprašanje, na katerega si vedno želel odgovoriti, pa ti ga nihče ni postavil?
Koliko slojni toaletni papir uporabljaš in če ga ne glede na število prepogneš, preden obrišeš sledove lastnega kriminala?

golaž3-mala
foto: Doris Markač

Iz arhiva:
Moški (dvojnega) meseca
Moški, ki se je rodil kot oče

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI