zobki
Ob čiščenju zob je smiselno, dlesni in jezika odstraniti bakterije skoraj do števila nič (0), saj potrebujejo potem veliko več časa, da se ponovno namnožijo do škodljivega števila. Torej, izgovori, da si petkrat na da umivate in drgnete zobe, ne pomagajo. Dovolj je enkrat na dan, vendar takrat res temeljito, da je ustna votlina UMITA. Saj poznate razliko med nedovršno in dovršno obliko glagolov, kajne? Če niste prepričani, kdaj so zobje res dobro umiti, si pomagajte z občutkom jezika na zobeh ali tistimi slavnimi ‘roza tabletkami’ iz osnovne šole ali, če niste preveč občutljivi, kar z nohti. Pri obliki oz. vrsti zobnih ščetk upoštevajte,da so manjše glave, mehke in čimbolj goste ščetine najboljše. S tehniko pa nikar ne škodujte dlesnim! Drgnjenje naprej in nazaj ali gor in dol po zobeh obeh čeljusti hkrati in po možnosti s trdo ščetko vam dolgoročno naredi lahko veliko škodo. O zobnih pastah pa spodaj…
In nikar ne pozabite na tiste ploskve,ki ostajajo skrite očem, ščetki in celo ustni prhi,samo bakterijam ne. Torej obvezno je tudi čiščenje medzobnih prostorov – z nitko (prosim čimbolj nežno in po možnosti ‘expand’ verzijo) ali medzobnimi ščetkami ustrezne velikosti. Tu naj vam pogostnost uporabe pripomočka narekuje krvavitev dlesni ob čiščenju medzobnega prostora – pripomoček morate uporabljati tako pogosto,da vam dlesen nikoli ne krvavi (največkrat zadostuje vsak drugi dan)
– anatomske značilnosti obraza in ustne votline,sploh nefiziološke drže čeljusti in nepravilno postavljeni zobje, vam tudi lahko poslabšajo rezultate ustne higiene. Izogibajte se dihanju skozi usta. Če so usta odprta, zobje (sploh v zgornji čeljusti) niso obdani s slino. Slina pa je naša zaveznica v boju proti škodljivemu delovanju mikroorganizmov, saj deluje pufrsko – torej zmanjšuje kislo okolje v ustih, hkrati pa vsebuje minerale, ki se lahko ponovno vgrajujejo v zunanjo površino zob, ki so jo morda načele bakterijske kisline. Ob tem moram poudariti pomembnost opozarjanja otrok na držo zaprtih ust. Ne gre samo zaradi večje ortodontske nepravilnosti, ki se lahko razvijejo, temveč tudi zaradi povečanega nastajanja zobne gnilobe in vnetja dlesni zaradi pomanjkanja dobrih učinkov sline.

Nekaterim čiščenje zob otežujejo slabše (fino)motorične sposobnosti rok. Tu bi opozorila predvsem na otroke in apelirala na vse starše,stare starše, vzgojitelje in varuške. Kako lahko pričakujete od 4 ali 5-letnika, da si sam Očisti zobe,če pa še pisati ne zna/zmore? Poskusite upoštevati pravilo, da vsaj enkrat na dan čistite zobe starši oz. drugi odrasli,v čigavem varstvu so otroci, DOKLER otroci ne znajo pisati PISANIH črk (pri večini konec 2.razreda).

Kaj pa zobne paste? Malo provokativno moram povedati, da si lahko dobro očistimo zobe tudi brez njih,torej jih načeloma ne bi potrebovali. Vendar,kot sem povedala v začetku, smo vsi drugačni – eni bolj nagnjeni h kariesu,drugi k vnetju dlesni,tretji obojemu, četrti ničemur. Zaradi mnogih pomislekov o koristnosti fluorja, naj povem samo, zakaj se uporablja in kakšne so zadnje smernice o uporabi fluorja v preventivne namene.
Gre za kemijsko dejstvo,da se fluor izplavlja iz zobnih tkiv v isto kislem okolju kasneje kot ostali minerali (kalcij, fosfat) naravno prisotni v zobnih tkivih,hkrati pa deluje antibiotično, torej ubija nekatere mikroorganizme. Z nanosom NA zobe (občasno tudi v obliki premazov ali lakov) torej želimo,da se fluor vgradi v zobna tkiva namesto drugih mineralov. Vendar moramo biti pozorni na razmerje med učinkovito in škodljivo koncentracijo fluorja ter ob tem na čas delovanja. Če ščetkamo zobe s pastami s fluorom z namenom t.i. remineralizacije oz. preventive pred kariesom, je nesmiselno zobe po ščetkanju splakovati z vodo,saj fluor odplaknemo stran. Najbolj učinkovita koncentracija je nad 1000ppm fluorida (večina past od 6 let dalje oz. za podrobnosti poglejte drobni tisk) in najbolj varna količina ‘za grahovo zrno v smeri počez zobne ščetke’ . Imejte pa tudi v mislih,da lahko pride npr. pri predšolskem otroku do zastrupitve s fluorom iz zobne paste samo v primeru,da naenkrat poje CELO tubo otroške zobne paste!
Če pa h kariesu niste nagnjeni, izberite pasto,ki najbolj ustreza vašim življenjskim navadam in načelom.
In ustne vodice? Če upoštevate dejstvo o učinkovitosti fluorja, pride redkokatera v poštev (spet je ‘kriv’ drobni tisk). Omenila bi le tiste,ki vsebujejo antiseptično sredstvo klorheksidin,ki dejansko zmanjšuje število bakterij v ustih in nam je zato v veliko pomoč pri podvrženosti k vnetju dlesni ali v primeru začasne nezmožnosti čiščenja zob s ščetko (poškodbe oz. posegi v ustih). Alkohol pa v ustnih vodicah ne sme biti prisoten zaradi škodljivih učinkov na sluznico.

Pa še mnenje, zakaj je potrebno skrbeti že za mlečne zobe, če tako ali tako izpadejo. Prvo, mlečni zobje so veliko manj odporni na karies,ker so slabše mineralizirani. Drugo, njihova oblika in struktura povzročata zelo hitro napredovanje zobne gnilobe. Tretje, ker ZDRAVI mlečni zobje dejansko služijo držanju prostora za pravilno postavitev stalnih zob ter omogočajo pravilno ali fiziološko žvečenje, govor in tudi izgled. In na zadnje, vendar meni najpomembnejše, ker ravno tako kot stalniki lahko povzročajo zobobol. Bolečine pa,menim, nihče ne privošči otrokom. Dejstvo, da se bodo bakterije,ki so povzročile karies mlečnih zob, pa jih nismo popravljali, naselile tudi na stalnike, in primeri, da lahko kronična vnetja ob koreninah nezdravljenih mlečnih zob povzročajo nepravilnosti v obliki, sestavi in položaju spodaj ležečih stalnih zob, so dovolj močni, da ne iščete izgovorov, zakaj otroka ne bi peljali k zobozdravniku že ob izrasti prvega mlečnega zoba oz. najkasneje pri 1 letu ali na redne kontrolne preglede vsake pol leta, tudi če so zobje (vsaj po vaše) popolnoma zdravi.

Ana Bradač, dr. dent. med.

Če ste zamudili prvi del, ga najdete TUKAJ.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI