foto: Mery Puškar
foto: Mery Puškar

Ste dejansko kdaj pomislili, zakaj si sploh moramo umivati zobe? Saj načeloma v usta dajemo samo stvari – npr. hrano in pijačo, ki naj nam ne bi škodila. Čemu potem ustna higiena?

Podajam vam svoje razmišljanje in lastne nasvete na to temo, ki je posledica 7-letnega študija stomatologije, nekaj dodatnega samoiniciativnega izobraževanja v tej smeri, približno 10 let prakse- večinoma v otroški zobni ambulanti in nekaj zdrave kmečke pameti. Ne gre za  povzemanje izključno strokovnih člankov in morda se celo kdo od kolegov, ki bo to prebral, ne strinja z mano; mogoče bom celo napisala kaj, kar je v nasprotju s strokovnimi načeli in priporočili. Pišem nekaj o tem, zakaj je skrb za ustno zdravje pomembna od rojstva in vpliva na cel človeški organizem.
Žal, so naša usta poseljena z mikroorganizmi, ki nam v povečanem številu škodujejo in sicer v dveh smereh – povzročajo zobno gnilobo = karies in vnetje obzobnih tkiv (največ dlesni, pa tudi globljih). O tem, kateri organizmi so bolj odgovorni za katero bolezen, se ne bom spuščala. Povdarila bi samo dejstvo, da pridejo v naša usta z vnosom – delno med porodom in kasneje pretežno s hranjenjem oz. z vsem, kar ni sterilno in da otrok v usta. Zato zobozdravniki odsvetujemo ‘čiščenje dud’ z materinimi usti, izmenjavo jedilnega pribora med družinskimi člani in, kar se meni zdi najtežje, podajanje igrač med sovrstniki, ko so še v t.i. oralni fazi.
Za uvod naj še povem, da karies ne nastaja zaradi sladkega v ustih, temveč zaradi mikroorganizmov v ustih, ki ta sladkor in druga hraniva obdelujejo in porabljajo za svoje preživetje in razmnoževanje, kar povzroči tvorbo kislin, ki pravzaprav raztapljajo trda zobna tkiva oz povzročajo njihovo gnitje. Do vnetja obzobnih tkiv (recimo dlesni kot prvih) pa pride zaradi reakcije našega organizma na povečano število škodljivih bakterij v bližini dlesni = na zobu.
Ker ne želimo, da se število bakterij poveča do mere, ki nam lahko škoduje v eni ali drugi smeri, izvajamo ustno higieno. Ta pa se lahko razlikuje od posameznika do posameznika, saj moramo upoštevati, da je vsak od nas drugačen – s svojimi podedovanimi značilnostmi( sestava zobnih in obzobnih tkiv, odgovor na škodljive organizme, količina+kvaliteta sline, prirojene nepravilnosti, ….), načinom prehranjevanja in zavestjo po skrbi za svoje zdravje. Zato vam, žal, ne morem dati enega recepta, kjer bi pisalo s katero zobno ščetko in zobno pasto, kolikokrat in kako dolgo si umvajte zobe, da vam ne bi bilo potrebno nikoli več k zobozdravniku. Svetujem pa vam, s čim vse se lahko potrudite, da bo v vaših ustih ter ustih vaših otrok teh bakterij čimmanj. Tako bo obiskov pri zobozdravniku malo, potreb po (dragih) zobozdravniških storitvah manj, strahu pred zobozdravniki pa skoraj nič več.
Kaj torej vpliva na porast ali zmanjšanje števila mikroorganizmov v ustih?
Kot prvo seveda hrana, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, predvsem enostavnih sladkorjev in hrana, ki se lepi na zobe. Te hrane v današnjem svetu ne primanjkuje, kvečjemu je je preveč, sploh v hitri prehrani in v naprej predelani hrani. Vse to je, žal, zabeleženo v tistem nevarnem ‘majhnem tisku’, ki ga večina sploh ne prebere. Naj vam samo omenim, da je razlika med vsebnostjo sladkorjev v navadnem in sadnem jogurtu lahko tudi do 5 kratna. Najbolj me moti, ko se vsi zgovarjajo na škodljivost take prehrane za zobe. Pa vendar, ker ostanke te hrane lahko relativno enostavno odstranimo z zob, sem mnenja, da bi se morali predvsem zavedati dejstva, da je to (t)ista hrana, ki povzroča prekomerno težo in povečano tveganje za nastanek vseh  t.i. civilizacijskih bolezni – že v otroštvu, pravzaprav ‘od adaptiranega mleka’ naprej. Torej, naj vam bo dojenje prva izbira, kasneje pa  hrana, ki je čimmanj predelana in po možnosti lokalno pridelana. In nikar se ne jezite na babice,dedke in tete, ki želijo vaše otroke pocartati s čokolado ali liziko enkrat na mesec. ‘Luknjice’ v zobeh ne nastanejo čez noč. Raje si poglejte vrtčevski ali šolski jedilnik in se vprašajte, če je tam vse dejansko v korist zdravja vaših otrok.
V tem odstavku bom omenila tudi redno uporabo določenih zdravil – sploh t.i. pumpic in diskov pri zdravljenju astme ali drugih kroničnih pljučnih bolezni, sirupov in žvečljivih tablet. Vse te kot polnilo pogosto vsebuje sladkorje,ki močno povečajo število škodljivih mikroorganizmov, predvsem v skritih medzobnih prostorih. Če čiščenje takoj po zaužitju ne pride v poštev, se potrudite vsaj dobro izplakniti usta z navadno vodo.

Ana Bradač, dr. dent. med.

1 thought on “Zakaj si sploh moramo umivati zobe”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI