foto: Petra Greiner

Tradiciji na ljubo rezerviram vikend  v Kempinskem, ki je namenjen le dvojini že v iztekajočem letu. Takrat sem običajno precej utrujena in misel, da bova na pomladni vikend pobegnila proč od vsega me pripravi do tega, da se zaženem naprej.
Zakaj ob morje in prav tja? Ker je Trst le streljaj proč, ribja kantina najina stalnica in vse kar ponuja hotel s postrežbo vred tista odličnost, v katero najraje pobegnem. Sicer bi ostala v varnem zavetju lastnega doma, ki nama sicer po vseh letih obnove naposled ponuja vizualno pomiritev z udobjem vred. Vedno znova ugotavljam, da sem precej dolgočasna in tako običajno skupaj predlagava vmesno postajo pri Lavrenčičevih, kjer Burja piha celo leto, lakoto utopiva v omenjeni kantini, kjer sicer jeva zunaj, da se ne nalezeva dišav in soboto preživiva v Trstu. Nisva pa doslej preplesala sobotnega večera, ki je ob akustični Hallelujah Leonarda Cohena dan poprej,  omehčal še poslednje oklepe upora in se z liričnimi besedami Ed Sheerana  opogumila priznati, da je vredno vztrajati naprej. Pa četudi le za leto dni, kot v mislih podpisujem zakonsko pogodbo. Tisti hip je Tinin Simply the best bil posvečen soborcu ob meni.

foto: Petra Greiner

Kdo pa zmore nositi težo sedmih posebnih let, ko si spalnico deliš še z otrokom, ki dan zamenja za noč. Daleč proč od vsega najinega preostalega življenja sem naju poskušala spomniti, kako skromno sva začela.
V obdobju brez avta in dopustovanja, ki se je prepletal z nenehnim odrekovanjem, na vse omenjeno pa se je rodila še Sofia. Bi se naj nemara razšla prav zdaj, ko ni ne tretje osebe, ne drugih bolj nadležnih faktorjev? Ko so otroci večji in imava posledično več časa zase? Bi si naj delila skrbništvo v obdobju, ko Sofia skoraj ni ‘bolna’ in je njena težava (le) ta, da ponoči ne spi? Mirno lahko rečem, da smo res konju? Zato bi bila škoda, da bi se poslovila in najinih letnih vikend pobegih ter spanje v osrednji sobani s pogledom na morje ne bi bilo. Potem bi odpadla še vinska razvajanja in kulinarično borbončasto muzanje. Kar naenkrat človek ugotovi kolikor skupnega ima in navsezadnje, kar je gotovo pokazatelj pri ‘ostati ali oditi’  ta, da se imaš le v dvoje in proč od vseh drugih v bistvu precej lepo.

Ob plačevanju računa mi je namignil, da bi za ta denar lahko kupila res kvalitetno kuhinjsko pipo, ker stara toči, ampak moj zakon je vreden več, kot vse pritikline v najinem  stanovanju skupaj.

foto: Petra Greiner

Info:
www.kempinski.com
vina Burja

1 thought on “Zakon vreden več kot kuhinjska pipa”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI