foto: Doris Markač

Kraljico užitkov , kot sem jo poimenovala sama in to v  najbolj naravnem in človeškem smislu, ste lahko srečali med gostujočimi peresi. Amie N. Milton, ni vešča le z besedami, temveč žensko telo ponazarja tudi z ilustracijami in to tako, kot si ga mnogokrat v ogledalu in povsem na samem, včasih ne upamo niti pogledati. Ženstvenost, ki jo vidi sama je pristala na majicah, platnenih torbah in oukvirjenih ilustracijah. Morda je le čas, da sebe sprejmemo v vsej veličini z osrednjim ženstvenim delom, od koder vsi prijahamo, odprtih rok.

Ob tvojem prvem tekstu sem opazila, da so ženske tematiko odlično sprejele medse. Kje te je ujela ta premalokrat omenjena tematika?
Zanima me telo samo po sebi, v povezavi s čustvi in umom. Delovanje enega individuuma in potem interakcija dveh ali več oseb na različnih ravneh. K temu se vedno znova vračam, karkoli že počnem. Vprašanj nikoli ni konec in posledično odgovorov in stvaritev. Še posebej me zanimajo človeški spolni organi, erotika, orgazmi in kako, zakaj, in na kak način. Ta privlačnost gre daleč nazaj.
Vsi smo bili v nekem trenutku tam, čisto na začetku tega življenja. Slišali smo in čutili in na nek način lahko rečem, sodelovali. Del naše prvinske narave je. Kasneje nas primorajo ta del skriti in celo pozabiti. Kaj to pove o nas, o našem načinu razmišljanja in posledično delovanja v življenju? Razmišljam o rešitvah.

foto: Doris Markač

Včasih ženske med seboj niso pogovarjale o ’tistih rdečih dneh’ in urinska inkontinenca je rezervirana le za stare ženske, čeprav se pojavlja že pri mladih ženskah.  Kaj opažaš sama, zakaj ženske še vedno ne poznamo svoje lastne anatomije?
Stvar vzgoje in posledično načina razmišljanja in nadalje načina življenja. V obdobju, ko je informacija o čemerkoli večini na dosegu prstov in ekrana, pa ne bi več iskala izgovorov. Lahko bi na dolgo in široko razpredala o vzgoji, specifično o krščanski, pa ne bom. Iskanje krivca nikoli ne ponuja rešitve. Prav tako rešitve nikoli niso končne, ker vsak trenutek ustvarjamo nove ideje, načine, stvaritve. Razvoj je neskončen. Rešitev je neskončno.
Pri poznavanju lastne anatomije gre za preprosto zablodo, ampak na razpolago imamo toliko znanja, raziskav in dognanj. Tukaj pa je glavni »kavelj 22«; česar ne poznamo in za kar ne vemo, da obstaja, težko oblikujemo vprašanje. Niti na misel nam ne pridejo. Na srečo so to stvari, ki jih lahko spremenimo. Vzgojo in način razmišljanja vedno lahko spremenimo. Gre za osebno odločitev, ki včasih zahteva mero poguma, pogovor, raziskovanje, znanstvo nekoga, ki nas lahko usmerja. Odločitev je naša.

foto: Doris Markač

Imam občutek, da je mnoge še vedno sram stati pred ogledalom. Neprijetno nam je. Ali je obči sram v našem genskem zapisu ali zakaj je tako?
Predpostavka, v katero verjamem je, da je telo naravno, da so naša spolovila naravna in tako bi moralo biti tudi izražanje o njih. Pa jih večinoma, kadar jih seveda poimenujemo, imenujemo napačno, skrivamo jih pred sabo, preprosto se delamo, da ne obstajajo, razen, kadar je nujno potrebno. Nekatere dele telesa sploh ne uporabljamo. Ne, absolutno se ne bi izgovarjala na gene.
Verjamem, da je ta sram le stvar vzgoje in se prenaša iz roda v rod, kot okvir, v katerega dajemo sliko, in ne opazimo, da ne paše in da popolnoma skazi to čudovito umetnino narave; naše telo v vsej svoji individualni veličastnosti.
Malo poznano dejstvo je npr., da klitoris služi samo enemu in edinemu namenu, in ta je užitek in zadovoljstvo ob draženju in doživljanju orgazma. Seksualnost je tako široko, raznoliko področje, da nikoli ne zmanjka vznemirljive snovi za razmislek, pogovor ali početje. Lahko je zabavno in izpolnjujoče. Odločitev je (dobesedno), v naših rokah. Navijam, da jih pridno uporabljate v ta namen.

foto: Doris Markač

Kaj bi morali narediti, da se tega osvobodimo? Bi morda morali narediti nekaj na področju vzgoje mladih deklet? Kje izgubljamo ženske, ki bi lahko svoje telo in navsezadnje užitke v celoti in povsem naravno sprejele?
Res je, da sem se prvotno osredotočila na žensko, na vulvo, na spolni užitek ženske, ampak ne bo ostalo pri tem in enako razmišljam o vzgoji. Vključiti moramo dekleta in fante (vinki). Tukaj ni prostora za šibke člene.
Literature je danes ogromno, večina je na razpolago v angleškem jeziku, nekaj malega in dosti premalo v slovenščini. Navijam za obliko spolne vzgoje bolj v smeri seksualnega ozaveščanja, vključno informiranjem o varnejših spolnih odnosih, poznavanjem lastnega telesa in posledično grajenju samozavesti, oz. ozaveščanju o lastni podobi, vrednosti in naravni edinstvenosti spolnih organov, telesa in uživanja v njem.
Pomembno se mi zdi odkrivanje individualnosti (po mojih izkušnjah to besedo večina ljudi ne razume oz. razume napačno). Ali je to bioritem, zanimanje, želje posameznika, izražanje svoje individualnosti brez sramu. Biti svobodni reči JA, ko čutimo ja in Ne, ko čutimo ne in si vzeti čas, ko ne vemo. Vse to se mi zdi pomembneje kot branje in pisanje in osebno postavljam pismenost zelo visoko na lestvici individualne svobode.
Kaj če bi tak način vzgoje ponujale inštitucije v katere brez skrbi in slabe vesti pošiljamo svoje otroke? Kaj če bi podpirali kreativnost in samo-raziskovanje? Kaj če bi dovolili način razmišljanja, ki daje spolnim organom in vsemu, kar je povezano z njimi svoje pravo, naravno mesto. Kaj če nas ne bi omejevali pri ljubezni do sebe (vključno fizične)?

foto: Doris Markač

S tem, ko daješ vulve na majice ne morem mimo vprašanja, kaj je tvoje sporočilo za vse nas?
Združila sem strast do umetniškega ustvarjanja in željo po ozaveščanju. Želim si, da bi lahko brez sramu komunicirali o spolnosti, o oblikah spolovil, o spolnih fantazijah. Zakaj bi se morali sramovati svoje prvinske narave. In ko se na ta način »zapiramo«, me zanima, koliko ustvarjalne energije, ki samo čaka na obliko fizičnega izraza, ogradimo v neprepusten stolp in dovolimo, da zamre, odide drugam in nas pusti kot puščavo, neplodne, nemočne, z občutkov poraženosti. Dramatično? Ja, in za marsikoga navidezno brezizhodno in zelo resnično.
Želim odpirati vrata, skozi katera lahko svobodno vstopajo tisti, ki si upajo in lahko vidijo, da je vsaka ženska, vključno z vsako vulvo individualna in unikatna v velikosti, barvi, obliki in občutljivosti. Prebuditi želim speče princese, tako da se začnemo zavedati lastne lepote in potenciala, in ne samo v smeri doživljanja orgazmov in ne samo do določene družbeno sprejemljive starosti. Ne, prav do zadnjega vdiha in izdiha in upam, da bo ta izdih v intenzivnem orgazmu. Majice so šele začetek, kar nekaj stvaritev je še na poti, tako rekoč v maternici.
Znamka, pod katero bodo prihajali izdelki v rednih intervalih, sem poimenovala UNIKBUTI, in to je moje glavno sporočilo, individualna lepota, način razmišljanja in ustvarjanja. Tukaj leži moje zanimanje in absolutna podpora.

foto: Doris Markač

Zakaj si se odločila ponuditi ženskam terapevtske usluge. Rekla bi, da še take pomoči nisem zasledila, ženske pa imajo v bistvu precej težav, le spregovoriti ne upajo.
Ne gre za terapijo, temveč bolj za »spolno vzgojo«, ki je nismo deležni in nam lahko pomaga pri nadaljnjem izražanju potreb, želja, fantazij. Raje poimenujem, kar počnem, mentalni trening ali coaching.
Vsi govorimo o svobodi. Zgodila se je seksualna revolucija. Želimo si zadovoljstva in zadovoljenosti, pa si tega ne znamo dati niti sami.
Bolj ko poznamo sebe mentalno in čustveno, svoj duhovni ustroj in telo, ki ga potrebujemo za nadaljnje ustvarjanje na fizični ravni, bolj smo lahko svobodni pri izražanju svojih želja in idej, ne nazadnje vizij, in bolje lahko komuniciramo s sabo in svojo okolico.
Fantazije, vštevši seksualne, so tako raznolike in individualne, kolikor je ljudi na svetu. Zato spodbuda v smeri raziskovanja le teh diši po naravnem delovanju človeštva, pa si to svobodo zanikamo iz različnih vzrokov, najpogosteje zaradi mnenja družbe. Ampak kdo je ta družba in ali ta družba živi zadovoljno in zadovoljeno?
Bolj, ko si dovolimo svobodo spremembe, bolj se lahko spremenimo, ustvarimo novo, še boljše. Dovolimo si lahko svobodo izražanja in ustvarjalnosti, kar zajema tudi spolnost.
Življenje, ki je celostno, zajema vse aspekte naše biti, tudi spolnost – fizični, čustveni in mentalni del spolnosti.
Descartes nam je odprl vrata za mentalni način ustvarjanja, zadnja leta dosti govorimo o odpiranju srca, večinoma smo šele na mentalni točki čustvene inteligence, v pleničkah. Tudi to je dobro. In ponovno smo prišli do točke, ko kličemo po spolni svobodi, ko čutimo da nas vleče v izkušanje lastne spolnosti v vsej svoji kreativnosti, raznolikosti in veličini. Vznemirljivo je, ko opazujem odzive žensk na odkrit pogovor o lastni spolnosti, o spolovilih, vulvi, klitorisu, vagini, orgazmih. Preprosto rečeno, v tem trenutku življenja si želim biti del tega.

foto: Doris Markač

Z Amie podarjava dve majici. Pod to fotografijo na FB strani Zavoda 13 označi prijateljico in majico bosta dobili obe. Žrebamo v četrtek.

info:
amienmilton.wixsite.com/magiclinelab
amienmiltonwixsite.com/heartvibration
SHOP

1 thought on “Ženska anatomija za vsakdanjo rabo”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI