foto: Zala Bradač V naši družini praznujemo kar nekaj praznikov. V osnovi 10: 5 rojstnih in 5 godovnih dni, pa kmalu pride še 11ti. Zadnjih 7-8 let obhajamo še en poseben dan ,  21.3. = Svetovni dan Downovega sindroma, dan zaznamovan s pisanimi štunfi. Zakaj pisanimi ali različnimi? Ker želimo opozoriti na to, da smo na svetu vsi pisani, vsi različni in vsi potrebujemo to, da smo sprejeti. Na dan sem postala pozorna, ko je imel Luka že kake tri ali štiri leta. Ko sem predelala razočaranje, žalost, zamero, jezo in vse, kar pride v paketu z drugačnim otrokom. Najverjetneje sem takrat spoznala, da je največ kar lahko dam Lukcu to, da ga imam rada in sprejmem dejstvo, da je in bo vedno poseben. Posebno prijazen, posebno vesel, posebno (ne)ubogljiv, posebno nagajiv.... a vedno moj Luka. Tako kot je moja Zala in potem Izak in detece v pričakovanju. ...