foto: Doris Markač Pred mnogimi leti, ko sem bila še nadobudna študentka fizioterapije, so mi izpred Medicinske fakultete v Ljubljani ukradili kolo. Takoj za tem sem šla, seveda peš, k Frančiškanom. Pred kipom sv. Antona Padovanskega, zavetnika izgubljenih stvari, sem molila, da želim svoje izgubljeno kolo nazaj. Nič ni kazalo, da ga bom dobila. Spotoma sem se ustavila na Policiji in malodane zajokala. Nekaj tednov kasneje je bilo takrat v naših koncih ob tekmovanju s kolesi organizirano tudi tekmovanje "Miss bike". Zmagovalki so za nagrado obljubljali kolo. Prijavila sem se z namenom, da ga osvojim in pustim svojo študentsko denarnico nedotaknjeno. Vedela sem le eno: na kolesarskem tekmovanju moram zagotovo pokazati noge, zato sem dala nase obleko, ki sem jo zatlačila v hlače. Že od študentskih let dalje si brez kolesa ne znam predstavljati svojega življenja. Kolo je moje prevozno sredstvo in rekreacija obenem. ...