foto: Petra Greiner Da se življenje pozna po prijateljih, sem nekoč že zapisala. Tradicije lepega in okusnega, pa delajo vsakdan bolj sočen in težave sprejemljivejše. Mene res ne vleče čez mejo, saj me ljube mreže v Brdih vedno ujamejo v svoje čare. Obožujem klasiko in že znane komade, zato smo z mojimi tremi ljubimi in dragimi prijateljicami Jelko, Vesno in Mojco, rezervirale dve nočitvi, zajtrk na obe očesi in obilno večerjo ponovno pri Nejki in Urošu Klinecu. Lanski potopis najdete na teh straneh. Kot rečeno, ne potrebujem novega, ko pa mi že znano ponuja sobo z galerijo, ki diha, zajtrk, ki te prebudi, bazen, ki ohlaja in večerjo, ki je ne pozabiš. Tam si celo vesel poroke, ker po poznem prihodu domov pristaneš za sicer najbolj oddaljeno mizo, pri kateri se nagnetejo malodane vsi svatje in ostaneš z ...