foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Če je Renejeva fotografija ujela Tinino zmago za častnik Večer leta 2*12, potem smo danes videli še višje stopničke in več ponosa iz naše strani.
Sofia, ki je zadnje čase abonirana na ORLju zavoljo vnetja ušes, ki botrujejo rahli odprtini trdega neba, si je skupaj z menoj tekmo hokeja in nekaj smučark ogledala kar na hodniku omenjenega oddelka. Takega vzdušja že dolgo nisem bila deležna in želim si, da bi bilo športno predvajanje naših tekmovalcev stalnica prav tam. Pa saj so lahko stare tekme in posnetki. Navijali bomo, v družbi s sestrami pogledovali na zaslon in beležili veliko dobrega počutja. Resda je Sofia medtem zaspala in je bilo čakanje prijetno, ampak športni duh prinaša veliko več.  Če omenjeno prenesem v pediatrično čakalnico, bi bilo veliko lažje že s terapevtsko blazino v kotu in igračami na sredini. Kdaj bo čakalnica po meri otrok? Kdaj bo le-ta ponujala prijetno čakanje, namesto živčnega pogledovanja na uro staršev in nenehnega umirjanja razposajenega otroka? Se bomo lahko med čakanje prijetno sprostili in otroci mirno poigrali? Ste pomislili na prostovoljce, ki bi tam brali pravljice, izvedli kratko in amatersko lutkovno predstavo? No, sem mislila, da je nezaposlenih vse preveč. Pa pustimo slednje na strani, če so že igrače preveč.

Vsemu navkljub pa je lahko zaradi mene namesto terapevtske blazine, povsem navadna, samo prostor mi dajte, da otroka, ki ne želi posedat za dalj časa odložim na tla. Tam je najbolj zadovoljna, jaz pa tudi.

1 thought on “Športno čakanje”

  1. v zdr. čakalnicah na srečo nisem veliko, pogrešam pa to, kar opisuješ, tudi drugje. predvsem po lokalih, gostilnah in drugih javnih prostorih, da bi omogočali, da se majhnih otrok, ki (haloooo!) niso na miru in povsem tiho, ne bi grdo gledalo in živčno nadiralo, ampak bi lahko brali knjigice, risali, sestavljali kocke in podobno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI