foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Morda se kdo sprašuje, kako sem pristala na Listi kolesarjev in pešcev, ko politični svet v naši državi tone v brezno. Ko smo vedno znova razočarani in počasi ne verjamemo več nikomur. Ne tistim na televiziji, ne drugim iz smejočih plakatov. Če se z Josipom ne bi videvali v vrtcu in kasneje tudi izven njega, mu gotovo ne bi verjela, da sem lahko na listi to, kar sem in moje misli, tako vihrave, kot sicer. Namreč, če se spominjate preroškega vprašanja Nataše Briški ‘Kdaj v politiko?’ tukaj, ko sem se branila z vsemi štirimi in omenjala kalupe, kjer nikoli nisem želela zaspati, se je sedaj plošča obrnila. Tukaj sem, kot kandidatka Liste kolesarjev in pešcev. To, kar že veste o meni, lahko preberete na tem mestu, če pa vas zanima moje imetje, pa se kar obrnite na moža, saj so najbolj moji otroci in najin skupni kredit za stanovanje. Z nasmehom na ustnicah se spominjam, kako smo bili kot tri članska družina brez avtomobila, saj sva oba delala v centru mesta, kjer živimo, strošek, pa je bil previsok za družino, ki je želela vložit več v stanovanje in gastronomske užitke. Doktor znanosti na mestu asistenta na naši univerzi ne zasluži bajno, kot se morda zdi. Sploh, če je to edino delo, ki ga opravlja in nima svojega podjetja zraven omenjene funkcije. Da, prenekateri skrbijo za svoja podjetja prav v času, ko so na delovnem mestu v javnem sektorju.  Morda se tudi tukaj skriva razlog za kvaliteto univerz, ki bi se, roko na srce, lahko izboljšala. Če sem že 19 let motoristka po srcu, ki ima v žepu le izpit za A in stari pecikl v kleti (legndarna Julija ’56), se z vsemi 10 kandidati počutim dovolj domače, da sem prepričana, da nehote pihamo v isti rog. Vsak po svoje, ampak na tako različnih tematskih ravneh, ki se vse najdejo v cilju ‘lepši Maribor’.
V teh dneh zasledim mnogo negodovanj s strani vrstnikov, vendar je precej sposobnih premalo pogumnih, da bi se izpostavili na tak način, drugi pa se ne odpravijo niti na volišča in za tipkovnico modrujejo, kujejo in negodujejo. Program liste povzame vse, kar si želim sama in ne obljubljam ničesar, saj sem prepričana, da se mora kandidat ‘pokazati’ z lastnim  delom. Reference so tiste, ki ponujajo realni vpogled v mnoge nerealne želje. Če kdo meni, da imamo ženske mesto le v kuhinji, potem moram povedat, da so prenekatere odločitve iz družinskega življenja in proračuna veliko zahtevnejše, kot tiste iz domače mestne hiše. Varčevanje, odrekanje, riskiranje z lastnimi financami in ne kupčkom denarja nekoga drugega, lahko spremeni kakšno stvar na bolje. Sama že nekaj časa govorim, da bi prosila vse delavce v javnem sektorju za lastno izkušnjo vodenje kakšnega (lahko tudi neprofitnega) zavoda. Ko plačaš sleherno pisalo povsem sam,  želiš lepši svet, pa ti zaprejo vrata tisti, ki bi morali pomagati, nato pa sam poiščeš druga, kjer te čaka še pomočnik in se nikoli, res nikoli ne vdaš. Možgani pričnejo delati na polno, prenehaš spat, iščeš rešitve, postaneš kreativnejši in odgovornejši. Kar naenkrat si ustvarjalec in ne le prebivalec. Samo kak mesec, prosim ali dva. To bo zadostovalo, da bo sleherni zaposlen človek prispeval k blaginji. Kaj? Pa četudi postane sam samo bolj srečen in manj otopel. Bo bolje. Zagotovo.

Ne, na Listi kolesarjev in pešcev nisem zato, ker bi obljubljala, tudi ne, ker sem bila pred mnogimi leti Miss Bike, ker sem se edina od babnic uspešno spustila iz odra in pristala brez praske. Tudi ne zavoljo mojega neprofitnega zavoda ali ljube posebne Sofie, ki je zlezla pod kožo mnogim. Temveč zavoljo mojih rogov, ki trmasto silijo naprej in upajo tam, kjer upanja ni več. Če so v mestnem svetu taki, ki se odločajo v mojem imenu in škodijo mojemu mestu je čas, da ta mesta zasedejo tisti, ki si v tem mestu želijo ostat…skupaj s svojimi družinami. Tisti, ki že dolgo ne spijo več…kolesarji.motoristi

3 komentarjev na prispevek “Motoristka in kolesarka na Listi kolesarjev in pešcev”

  1. to so besede – ne le Maribor, tudi LJubljana bi potrebovala eno tako super gajstno Žensko, kot si ti, Petra!
    na spremembe!

  2. manj apatije v politiki – tudi pri tistih, ki jo spremljamo od zunaj in daleč – bi verjetno prineslo neke rezultate. zato se mi zdi super, da se še najdejo zanesenjaki z vizijo, ki (si) upajo … privoščim Mariboru tako dobro ekipo, da bo zaživel kot prekrasno mesto, kar že je.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI