foto: Boštjan Lah

Na mestu, kjer je danes angleška dnevna soba, se desetletja ni dogajalo prav nič. Da smo obudili nekoč še kako živ kotiček, je v mesto moral priromati Dave Cox. Anglež, ki je vsem nam ponudil kraj za srečanja, mizo obloženo z odličnimi pivi in kotiček, kamor se po vseh letih najraje vračamo.

Dave, za začetek ne moreva mimo vprašanja, kako si pristal v Mariboru, glede na dejstvo, da si Anglijo zamenjal za Italijo, nato pa pristal na Štajerskem, ki ni ravno turistična meka.
Bilo je slučajno!
No, v resnici sem srečal Niko, ki je doma iz Maribora. Srečala sva se v ZDA, kjer sva bila oba smučarska vaditelja na smučišču Mammoth Mountian v Kaliforniji. Da Anglež uči smučati se morda malo čudno sliši, a v resnici niti ni tako čudno, kar veliko nas je po svetu, Britanci kar veliko smučajo.
Začela sva hoditi in tako ob smučanju in potovanju preživela skupaj še par sezon. Čez nekaj časa pa sva se odločila, da se ustaviva in ustaliva. Nisva hotela biti v Angliji, tako sva se odločila, da poskusiva v Mariboru, saj so bili tam Nikina družina in prijatelji. K sreči je Nika kmalu dobila mesto učiteljice in tako sva ostala. Potem je bilo treba rešiti samo še vprašanje, kaj naj počnem jaz. Najprej sem nekaj časa poučeval angleščino, potem pa sva odprla lokal – pa smo tu …

V tvojem lokalu The living room, ki mu zvesti gostje rečemo Anglež, imajo različne skupine svojo mizo. Kaj meniš, zakaj se tako zelo radi stiskamo v tvojem kotu? Je to prostor za tiste, ki nismo radi na prepihu ali vsem na očeh ali le za ljubitelje odličnih piv?
Oboje! Naredila sva lokal, kamor bi sama rada zahajala, nekaj, kar je doslej v Mariboru manjkalo. Dejansko sva imela v načrtu lokal, kjer bi se ljudje udobno počutili. Mišljeno je dobesedno, zato imamo tudi kavč. Udobno pa tudi kar zadeva notranjo opremo. Tu ni nobene bahavosti. Vsi gostje so deležni enake obravnave. Ni važno, koliko denarja imaš ali kateri avto voziš. Rada imava prave ljudi. Brez plastike – kot najina notranja oprema.
Trudiva se, da bi bila najina Dnevna soba prostor, kjer se lahko sprostiš, si kdor si in si tudi sam, če je treba. Res mi je všeč, kadar vidim, da se v lokalu srečujejo skupine, v veliko zadovoljstvo pa mi je tudi, ko vidim koga, ki sedi sam. To potrjuje, da gre za lokal, kakršnega sva si zamislila.

In seveda – imamo odlično pivo!

foto: Boštjan Lah

S Pivarno ste nedavno organizirali degustacijo piva. Po čem se Angleži glede na pitje piva razlikujejo in kaj meniš o domačih pivovarnah, ki jih ta hip ni malo?
Všeč mi je revolucija piva, ki se je zgodila v Mariboru in v vsej Sloveniji. Domišljam si, da sem tudi sam odigral svojo majhno vlogo pri tem. Preden sva lokal odprla, ni bilo mogoče nikjer v Mariboru dobiti niti točenega Staropramna. Ko sva odprla, sva našla uvoznika piva, ki je v Slovenijo uvažal ustekleničeno angleško pivo. Tako sva imela takoj od začetka na voljo ‘gostujoče’ steklenice, da so lahko ljudje poskušali nove vrste piva. Sprva je bilo težko ohranjati pestrost, saj ni bilo veliko izbire. A se je v zadnjih petih letih na slovenskem trgu pojavilo vse več uvoznikov, vključno z Andrejem in njegovo Pivarno. Obenem so začele nastajati tudi butične pivovarne. Najprej Human Fish, potem Bevog, pa Pelicon in Vizir in zdaj jih imamo veliko, kot na primer Hopsbrew in Mali Grad. Všeč mi je, da lahko dobiš odlično pivo IPA (India Pale Ale) na raznih koncih mesta.

Pri tebi je na voljo tudi ‘cider’, ki ga pa nisem še nikoli pila. Kaj za božjo voljo to je in kako smo ga sprejeli domačini?
Cider je alkoholna pijača iz jabolk, to NI jabolčno vino. Je samostojna pijača, podobno kot tudi vino ni grozdno pivo. V Angliji ga delajo iz jabolk, ki so malce bolj kisla, saj je tam manj sonca kot tu. Vinu je podoben v tem, da je lahko sladek ali suh. Postrežemo ga v velikem kozarcu z veliko ledu. Tudi pri nas točimo cider, točneje gre za angleški suhi cider. Pravzaprav smo imeli prejšnje poletje na voljo celo točen cider.

foto: Boštjan Lah

Veliko časa si na tistem območju Glavnega trga kraljeval sam, a je danes opaziti, da so te ‘stisnili v kot’, čeprav sam nisi malodušen. Kaj si ob tem spoznal, kakšni smo Slovenci kot narod? Te morda ne čudi več, da je obče znano, da smo sosedje drug drugemu v večji meri sovražniki?
Bil sem malo razočaran nad tem, kako so se stvari razvile. Upal sem na boljši dostop do našega vrta, podobno kot Slovenija poskuša dobiti dostop do odprtega morja. V resnici pa so me obkolili z vseh strani. Vendar pa sem trdo delal, da bi uporabil naše adute in sem poskušal prenesti intimen in udoben občutek, ki ga imamo v notranjosti, tudi ven. To, da smo obdani z drugimi vrtovi, mi pri tem zelo pomaga. Zdaj se pač brigam zase in pustim druge, da delajo prav tako.

Za malce bolj optimističen konec me zanima le, kaj bosta z Andrejem Krštincom še ponudila in kaj je tisto, zaradi česar ne boš vrgel v koruzo ne puške ne piva?
Z Andrejem bova še naprej sodelovala. Trenutno sva edini lokal vzhodno od Ljubljane s pivom v sodih – dobavlja ga Andrej. Na zalogi imam tudi nekatere druge vrste njegovega piva in sodelujeva tako, da imam vedno pestro in zanimivo ponudbo tako točenega kot ustekleničenega piva.
Brez skrbi, ne bova obupala. Kljub temu, da sva nekoliko ‘potisnjena v kot’, imava dober nabor zvestih strank. Ljudi, ki se radi usedejo, kaj spijejo in opazujejo, kako svet hiti mimo, ne da bi jih svet videl pri tem. To so resnični ljudje, ki ljubijo resnico!

foto: Boštjan Lah

info:
odprto vsak dan, razen nedelje
FB stran

 

1 thought on “Anglež z dnevno sobo kraljuje sredi Maribora”

  1. Koliko enih čudovitih reči včasih ostane skritih. In ti tako imenitno pobrskaš ter predstaviš vse tisto, kar vaše mesto ponuja. In ga ni, ki bi lahko rekel, da ne ponuja nič.
    Veliko uspeha ‘The living room’
    Samo, da še počitnikarke odpeketajo, pa se povabim.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI