foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

Večini je poznana kot mama deklice z redko kromosomsko napako, a Petre to, kar se zdi tragedija, ni ustavilo pri velikih življenjskih načrtih. Dalo ji je polet, da v tem vidi darilo in priložnost za uživanje v trenutku. Energična in vedno nasmejana Grazia brez dlake na jeziku ljubi rdeče ustnice in modo, dobro vino in smisel za humor.

Petra, javnost te pozna kot mamo šestletne Sofie, ki je tvoje življenje obogatila prav zato, ker se je rodila z redko  kromosomsko napako. Ti si se odločila, da boš v tem poiskala popolnost in priložnost za brezpogojno ljubezen …
Ko sem dobila Sofio v roke, sploh nisem vedela, kaj naj z njo počnem. Ker je kar vztrajala in živela naprej z nami, sem se nevede odločila, da bom iz najine skupne in precej posebne zgodbe vzela tisto najlepše. Tako zelo prizadet otrok ti ne more ponuditi prav ničesar, po drugi strani pa pokaže, da je zaradi odsotnosti pričakovanja možna prav brezpogojna ljubezen.

Kljub izkušnji, ki je zaznamovala tebe in tvojo družino, ohranjaš v sebi žensko, kajne? Kaj je zate ženstvenost?
Ženstvenost je drža, v kateri se skriva ponos, obilica samozavesti, in je podčrtana z rdečo šminko. Lahko je del sproščenega videza, ko h kavbojkam dodaš le pete. Ženstvenost se zrcali iz oči in kaže s tem, kar dela duša sama in nikoli, prav nikoli ni vezana na diplome, višino plače ali avtomobil, v katerega ženska seda.

Imaš vzornico v ženskem svetu?
Nimam. Mene optično premamijo ženske, ki znajo sobivati s svojim telesom, imajo povsem svoj stil. Te, ki vsakdanjo sivino zamenjajo z  svojo lastno noto. Lahko je le frizura, nakit ali nevsakdanja majica. Mladim ženskam bi morali odpreti oči, da so one tiste, ki oblačilu dajo vrednost, in ne obratno. Občudujem ženske, ki občudujejo same sebe in seveda tiste, ki nosijo rdečo šminko.

Poznamo te kot veselo in igrivo žensko z značilnim smehom. Znaš tudi jokati tako glasno, kot se smeješ? Kdo briše tvoje solze?
Šele zadnje čase si dopuščam, da mi ni treba opraviti vsega tistega, kar bi želela sama ali kar pričakujejo drugi od mene. Slekla sem tudi plašč junaštva. Opažam, da te posebno starševstvo nehote utrudi. Solze se sušijo na mojem obrazu od rdečice, ki nastane zaradi veselja, ko počnem tisto, kar me veseli. Zaljubljam se v stvari in ljudi okrog sebe. Najbolj srečna sem zvečer na domači zofi, ko sem odeta s svojo družino. Malce obrabljena izjava, ampak z leti cenim v svojem življenju prav njihovo prisotnost.

Kako greš skozi viharje in težke trenutke? Ti pomaga tvoj bog? Kako bi ga opisala?
Včasih sem bila krščansko religiozna v povsem klasičnem smislu. Sama sem njegovo navzočnost razširila na univerzum, ljubezen, odpuščanje in upanje. Ne potrebujem več religij, še manj inštitucij. Je pa res, da so mi osnove krščanstva pomagale takrat, ko sem mislila, da upanja ni več. Glede na lastne izkušnje lahko rečem, da poseči v lastno globino in pogledati vse tisti, kar ti ni povšeči, terja veliko poguma. Vem, da mnogokrat izpadem kot prevzetna oseba, vendar ko zreš smrti v oči, ki se steguje po tvojem otroku, izgubiš vsakršen strah. Spoznaš boga, ki ga nosiš v sebi.

Si prava dama z okusno mero ekstravagance in vintage glamurja, to vemo vsi, ki te poznamo. Kaj imaš v mislih, ko sestavljaš svojo garderobo?
Vlagam v brezčasne kose, ki so mi všeč na prvi pogled. Rada posegam po elegantnih oblekah z žepi (te imam še posebej rada), ki jih nosim na običajen dan. Skozi letala opažam, da samega stila ne krojijo dragi kosi, temveč človek sam. Sita sem nakupovanj in v trgovine vstopam z jasno namero. Na žalost vedno opazim rdeče obleke in preproste kavbojke. Očitno je bik v meni še kako živ.

Iz ljubezni do posebne hčerke se je rodilo tudi tvoje razumevanje za drugačnost drugih – od hendikepiranosti do drugačne spolne usmerjenosti. Tvoje fotografske razstave brez dlake na jeziku odstirajo tisto, čemur družba raje obrne hrbet. Se ti zdi, da imaš zato okoli sebe kaj manj ljudi?
Obdana sem predvsem z ljudmi, ki jim popolnoma zaupam in se ob njih počutim res domače. Nimam več moči za prilagajanje zaradi všečnosti, prav tako ne hodim na obisk k ljudem, kamor Sofie denimo ne morem vzeti s sabo.  Ne gojim prijateljstev, ki so v določenem trenutku pač izgubila čar, in še vedno se rada srečujem s takimi, s katerimi se poznamo že desetletja. Za mnoge ljudi sem težavna, muhasta,  ampak za peščico prijateljev in vse posebne mame sem pripravljena vstati iz postelje tudi sredi noči.

Kakšne načrte ima tvoj Zavod 13, pripravljaš veliko novih projektov?
Čisto sveže so majice Never mind, ki jih je grafično dodelala prijateljica Andreja Jež. Želela sem nekaj lahkotnega in primernega za vsako žensko. Želela bi si namreč, da bi se nehale obremenjevati s svojim telesom, da bi manj godrnjale nad svojimi otroki ali bile preprosto bolj zadovoljne. Iz tega izhaja ‘Never mind’. 4. marca je ponovno Vseslovenski pohod z rdečimi baloni ob mednarodnem dnevu redkih bolezni.  Rdeči baloni bodo tako tretjič zapored zapolnili naše ulice in govorili univerazlni jezik ljubezni. Po tej pa hrepenimo prav vsi.

Za Grazio se je pogovarjala  Katarina M. Bajt.
Majice so na voljo v naši internetni trgovini tukaj.

foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

1 thought on “Bik v meni in humor na ustnicah”

  1. Vrhunska forma, ne glede na vse.
    ‘Ženstvenost je drža’. Tako odlično tole zveni.
    Z leti se človek nauči, da mu je za ene reči pač malo manj mar. Mislim bolj v stilu, briga me, kaj si kdo misli… kaj reče… Saj je vseeno. Ali pa ni važno.
    Pomembno je življenje. Pomembno je srce.
    Na življenje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI