foto: Jasna & Iztok

Vse se je pričelo z oktobrsko poroko prijateljev, ki smo jo nestrpno pričakovali že leto poprej, navijali zanjo, obljubljali, da bomo pri njej pomagali, potem pa smo lahko zaradi profesionalne ekipe Kendovega dvorca le predali trenutkom, ki ostanejo v srcu mladoporočencev in svatov za vse življenje.

 

Naj ponovim in ga predstavim tistim, ki ga še ne poznate:

Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino reke Idrijce. V starožitni Spodnji Idriji, ki se je od leta 1156 razvijala v zavetju romarske cerkve pri Mariji na Skalci, je trdna in ugledna Kendova rodbina spodbujala gospodarski in kulturni napredek. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu minulih časov. Čeprav je Kendov dvorec iz 14. stoletja, njegova današnja lepota ni le iz starih časov bogate Kendove rodbine, temveč tudi iz današnjih časov uspešne Svetlikove družine, ki ga je pridružila mednarodnemu združenju Relais & Châteaux. S ponosom in spoštovanjem ohranjamo bogato tradicijo svojega domačega okolja.

 

foto: Kendov dvorec

Sobe so domiselno poimenovane po članih Kendove rodbine in nosijo le ročno rezljano masivno pohištvo, temveč so ravno prav dopolnjene z okrasnimi in uporabnimi predmeti. Tam najdete unikatne okrasne blazine, staro knjigo, ki jih lahko pričneš kar brati in domače žganje, ki te čaka takoj po prihodu in mu družbo delajo še piškoti. Ime gosta pa se ne izpiše na zaslonu televizije, kot je to navada v večjih hotelih, temveč te ob svežem cvetju čaka kuverta z ročno napisanimim perosnaliziranim pozdravom, ki te roko na srce, ne pusti ravnodušnega.
Suita ponuja majhno teraso, na kateri bi pisatelj s še tako skromnim navdihom zlahka napisal odlično knjigo. Parom pa ponuja intimno sobivanje v dvoje ob pogledu na romarsko cerkev in hribovje, ki se nič kaj strašljivo ne dvigajo ob reki Idrijci. Te pa ne morejo prezreti okoliški ribiči in tisti, ki pridejo ribariti iz vsega sveta.

 

foto: Kendov dvorec

Ko se vrneva domov, naju moja mama vedno vpraša po hrani in medtem, ko jaz samo zaprem oči in vem, da se mi je vse v ustih topilo, Sašo prične naštevati:

Postrv iz Trebušice s skuto iz Poljanske doline in čebulo, ki je našla nadaljevanje v juhi iz zenele s štravbami. Bleki z zajčkom in žajbljem iz Kamenj, ki sta ga lastnika nekaj ur pred večerjo še nabirala pred svojo hišo. Pesini njoki so poplesavali s hrenom in hruško, potem pa smo se osvežili s hruškovim sorbetom z Rebulo Svetlik. Po polnoči smo izbirali med srno z žlikrofi ali zaribarili s postrvjo, ki jo je spremljala vrtna zelenjava iz pečice. Ob Haninih skutnih štrukljih smo ostali brez besed tudi tisti, ki sicer rozin ne maramo a smo jih na koncu vseeno polejdli. Kendovi piškoti in potica po receptu Ivine babice, so nam dali še toliko dodatne noči, da smo preplesali noč vse do zore.
Prvega januarja pa smo za kosilo z veseljem pojedli še
kislo zelje s sveže pečeno slano potičko in prekajenim jagenčkom ter kupom drugih zimskih dobrot, kot sta pečenica in krvavica, ki z letnim časom in veselo nočjo pač sovpadajo.

 

foto: Sašo Greiner

Na tem mestu je treba poudariti, da so vse sestavine izbrane iz lokalnega okolja in jih vrhunski kuharji pripravljali po starih, preverjenih in posledično odličnih receptih. Ob njih se v kozarce in navsezadnje v želodce steka vino Svetlik in druga vrhunska kapljica.
Tako smo na prvega januarja dan ob omenjenem kosilu imeli pravo pravcato slepo vinsko degustacijo, med katerimi je bilo tudi  vino Damijan in med gosti  zakonca Podveršič, ki imata vinograde nedaleč proč od meje s sosednjo Italijo. Pravzaprav smo z okušanjem prepotovali velik del sveta.

Včasih se zdi, da ne znamo povsem ceniti tega, kar naša deželica ima. Pohvaliti tisto, kar ustvarjajo domače pridne roke in nam rodi naša gruda. Zato me je misel iz knjige pohval, ki prihaja sicer iz Avstralije prijetno presenetila:

 

Eden najboljših hotelov, kar sva jih obiskala! Navdušena sva bila nad toplino in šarmom. Brilijanten preplet kulinarike, vin in postrežbe. Odličen lokalni značaj, izražen v vsakem krožniku, ki sva ga poskusila med najinim obiskom. Osebje je čudovito, urejenost odlična, dekoracija prelepa in predstavlja najboljše, kar ima Slovenija.

 

Zato vem, da leto, ki prihaja morda ne bo vedno prijazno z menoj, poti se bodo vile navgor in tudi navzdol, ampak ker sem ga pričakala na tako izjemnem kraju, z velikodušnimi prijatelji, ki imajo srce na svoji levi odprto, se bom lahko vedno zatekla k lepim spominom, ki mi bodo dali moč, da ne bom obupala, temveč se bom veselila vseh ponovnih druženj z njimi.
Kot je eden izmen njih lepo povedal: “Če bo Bog dal, bomo prihodnje praznovanje  spet skupaj!” in tega se človek preprosto mora iskreno veseliti.

 

foto: Sašo Greiner

 

1 thought on “Butični hotel za vsako priložnost”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI