nataša2
Natašo se spoznavala med igralnimi urami v Sirčku, ko moja Sinja še sploh ni hodila in spoznala po nekaj najboljših urah joge za mamice in njihove malčke. Pod njeno taktirko sem začela spoznavati Reiki sama zase, čez čas opravila bolj uporabno drugo etapo in kmalu po rojstvu Sofie naposled občutila razsežnosti regresije, ki me ni več plašila. Še več, naposled sem začela razumevati prihod svoje posebnosti in ob mnogih skupnih čajih sem razvozlavala klobčič njenega skrivnostnega prihoda. Prav ona me je spremljala na tretjem porodu in je bila dušna doula mojemu Levu. Tako duše spremlja ob prihodu, jim pomaga pri odhodu, kadar jo to prosijo. Eno in drugo je izrednega pomena, ampak vabim te, da prisedeš k najini čajanki v njenem tihem in čutnem domu.

nataša3

V kateri vlogi te je več? Reikistka, regresoterapevtka ali slikarka?

Najbolj sem iskalka smisla, iskalka vzvodov, niti, zakonitosti, ki vladajo navidezni resničnosti in vsem drugim dimenzijam, ki so iz tega zornega kota dostopne. Hkrati težim k skladnosti, torej ravnovesju, tistemu notranjemu (dobro počutje, …) do čisto zunanje harmonije (barva, zvok, …). Iščem točko, kjer se energija (vibracija) preobrazi v zaznavno manifestacijo. Kdaj duša obda telo ali kdaj ga spusti. Lahko bi rekla, da sem najbolj raziskovalka tega čudežnega življenja in ustvarjalka v njem, sredstva s katerimi to počnem, so (samo) orodja, v katerih jaz najbolj uživam.

Na kak način bi lahko reiki pomagal staršem posebnega otroka oz. tudi njemu samemu?

Zase sem odkrila reiki pred 17 leti, v času, ko več nisem znala naprej (iskala sem svoje bistvo, resnico, poslanstvo, predvsem pa pot iz nenehnih razočaranj). Hkrati je moj sin, in za nekoga, ki ga imamo radi, se bomo takoj premaknili, v tretjem zimskem mesecu, šestič zbolel in dobil antibiotik in takrat sem rekla DOVOLJ! Prosila sem za pomoč in jo takoj dobila v obliki reikija. V tistem trenutku sem čutila, da je to pravo zame. Prepričala me je njegova učinkovitost in enostavna praksa. Takoj po vikend tečaju Reiki I sem lahko izvajala direktno polaganje na sebi in bližnjih kdajkoli in kjerkoli in kolikor sem želela oz. kolikor je bilo potrebno za vzpostavitev ravnovesja. Po reiki tretmaju, ki traja od pol pa do ure (včasih tudi dlje) čutimo takojšnje olajšanje. Celice imajo možnost normalnega delovanja (samozdravljenje), saj se prične vzpostavljat normalen energetski pretok skozi čustveno, mentalno, duhovno in fizično telo. Reiki lahko uporabimo v vsaki situaciji, brez omejitev. Gre za duhovno prakso (širi se zavest, lažje spremenimo način razmišljanja), katere stranski učinek je dobrobit oz. zdravje, ki je naše normalno stanje. Zaradi spremembe vibracije (ravnovesje), se lažje osredotočimo na rešitev ali odgovor, namesto na problem ali vprašanje. Kako lahko reiki pomaga komurkoli? V energetski biti smo vsi enaki in odpade predpostavka, da je nekdo poseben ali drugačen. Energija deluje vedno po istih zakonitostih, za kogarkoli in tako tudi reiki, ki je energija izvora in prav tako deluje po teh zakonitostih. Praktično je reiki enostaven (tudi za otroke, verjetno ga še bolje čutijo, razumevajo, kot marsikateri odrasel) in vedno »pri roki«, predvsem pa je izkustven, se pravi, šele z delom na sebi lahko resnično začutimo njegove blagodejne učinke. Za vsakogar morda ni čas za tečaji in se lahko odloči za tretma, ki ga izvaja izkušen reikaš (tukaj šteje prakso s katero postanemo mojstri in ne stopnje ali posebni nazivi). Ne glede na stanje, nam olajša trenutno izkušnjo. Reiki nas lahko pospremi tudi v najbolj osebnih trenutkih, kot so porod, operacija, kot spremljava ob smrti oz. odhajanju.

nataša5

Priča si mnogim pozitivnim rezultatom regresije, kaj bi rekla, kdo je pripravljen na regresijo oz. ali lahko obeta kak rezultat?

Pred dejansko regresijo se z interesentom srečam na neformalnem pogovoru, na katerem razložim kako regresija iz tehnične plati poteka in ugotovim ali je interesent primeren za regresijo ter iz kakšnih razlogov želi na regresijo (da ne gre npr. za iskanje izgovorov, s katerimi se odvrnemo od dejanskega življenja v tem trenutku). Lažje je, ko se zavemo, da imamo ne glede na dane okoliščine (ki jih pritegnemo s svojo vibracijo) v vsakem trenutku na izbiro, kako se bomo počutili oz. na katero izhodiščno točko (ki pritegne novo manifestacijo) se bomo postavili. Po mojem mnenju je vsaka regresija uspešna v smislu, da nam pokaže točno kje smo in če se zaradi strahu zapremo, zablokiramo, potem je to stanje pokazatelj kje smo. In od tod lahko gremo dalje. Najprej se soočimo s strahovi, ki so na dlani, če jih namreč ignoriramo in na ta način potlačimo, bomo vedno delovali skozi te filtre strahu in naša percepcija in delovanje bosta moteni. Pomembno je, da si damo čas, da smo s sabo in z drugimi nežni. Dandanes veliko preveč težimo k hitrosti. Če nekaj ni takoj zdaj, če vidnih rezultatov (občutja kar povozimo, ker se ne čutimo) ni v tem trenutku ali takoj v naslednjem, potem za nas nima veljave (poiščemo drugo tehniko, druga mnenja) in ta nestrpnost nas še dlje drži od olajšanja in manifestacij, ob katerih se počutimo dobro. Naša nefizična zavest (samo del je osredotočen v fizično kot Alenka, Peter …) nas vedno kliče k svetlobi, ljubezni, ozaveščenemu delovanju in ustvarjanju, da pa lahko slišimo to vodstvo, moramo v sebi zaznati tišino. In tukaj nam lahko pomagajo različne preizkušene in nove tehnike, za vsakogar svoje. Ko se regresija dejansko zgodi in se spominjamo energetskih stvaritev (dogodkov), se sprosti energija, ki smo jo lahko prej občutili kot težo (čustveno, telesno bolečino, fobijo, …), ki ustvarja krog iz katerega ne znamo izstopiti. To isto energijo imamo zdaj na razpolago v tem trenutku in zaradi tega se počutimo močnejši, jasneje vidimo, »lažji« smo. Ta energija nas zdravi.

Kako kot reiki mojstrica dojemaš dušo posebnega otroka oz. zakaj so tako zelo pomembni , ne le za družino in posameznika, temveč tudi za družbo kot takšno?

Otroci s posebnimi željami (potrebami) so ustvarjalci/duše/zavesti, katerih hrepenenje je usmerjeno v svobodo, v brezpogojno ljubezen, v mir. Ne moremo jih spreminjati, tako kot želimo vse drugo in druge v svojem življenju ukrojiti po svoji volji, da bi ugajali našim predstavam in merilom. Ne zavedamo se, da je to pogojna ljubezen: če boš tak in tak, te bom lahko ljubila. In otroci se hitro uklonijo in prilagodijo, razen tistih, ki si izberejo posebne pogoje in so lahko, kar so prišli sem biti in nam dajo priložnost, da izkusimo tisti del boga, tisti del nas, ki ljubi, ker ljubi, ker je ljubezen in, in nič manj … vsak trenutek znova. V tem vesolju za vse ustvarjalce vladajo isti zakoni po katerih delujemo, zavedajoč se tega ali ne. Vsako vprašanje zakaj, zakaj jaz, nas oddalji od tega božanskega darila. Sprejemanje nas združi, sprejemanje sebe, svojih odločitev, otroka, okoliščin, sveta, boga … sprejemanje je komponenta brezpogojne ljubezni. Seveda, boste rekli, o tem pisat je lahko in s tem občutkom, ste se že oddaljili od brezpogojne ljubezni od tega trenutka v katerem sploh lahko čutimo radost in pretok božanskega. Namesto, da bi bili, hočemo drugam, pa drugje ne obstaja. Njihova krila niso zlomljena, cel čas so razprta, mi pa jih ne vidimo, ker gledamo skozi svoje miselne vzorce, družbene in osebne norme, v resnici smo mi tisti, ki potrebujejo primer in vajo v brezpogojni ljubezni. Kot duše smo vsi enaki v smislu, da imamo izbiro kakšni bomo prišli na svet in h komu. Vse je v nenehnem dogovoru (pred rojstvom in po njem). Večina se tega ne zaveda. Vidimo lahko samo tako daleč, kolikor smo se povzpeli na goro univerzalne resnice ali zavesti in na ta način dojemamo svet in na ta način delujemo. Iz zornega kota duše ne obstajajo primerjave, slabše ali boljše ali višje ali nižje. Obstaja izkušnja, zavest ki ustvarja, ki se udeležuje različnih iger na tem polju z igrali. Učimo se, kar smo pozabili. Ljubiti brez pogojev in vsakdo si izbere svojo neponovljivo, enkratno božansko resnico.

nataša4

Katera od dosedanjih vlog v gledališču Moment te je najbolj preobrazila?

Moja prva, čisto prva vloga je bila smreka, pri petih. Samo stala sem in bila. Kot otrok sem to še dobro obvladala. Potem sem igrala čarovnico pri Janku in Metki (karmično? smeh). V osnovni šoli sem se prepoznala v Piki Nogavički. Dosti kasneje, leta 2007 me je hrepenenje pripeljalo do gledališke šole, ki je takrat začela delovati in je bila kasneje pod okriljem Gledališča Moment, pri katerem sem bila aktivna kar nekaj časa ali vlog in gostovanj doma in v tujini. Bilo je težko, strašljivo, naporno, lepo, vznemirljivo, čudovito, bile so solze in dosti, dosti smeha. Bilo je zdravilno. Ne morem zares izbrati samo ene vloge. Vsaka zase je bila pomembna prav v tistem trenutku, v vsakem trenutku. Gledališka predstava je živa snov, ki je vedno v nastajanju ali preobrazbi, vedno v trenutku in tega sem se naučila, slediti trenutku in hkrati črpati iz znanega, odreagirati, čutiti, čutiti sebe, potem druge in dalje čutiti občinstvo. Vse je živa snov, energija, ki se nenehno pretaka in v naslednjem trenutku lahko doživimo presenečenje, če smo dovolj gibki, fluidni in dovoljujemo rast, spremembo. Gledališče je zame (vsi apekti ustvarjanja) nenehno učenje o življenju, o sebi. Greš kolikor lahko, kolikor si upaš in poti so brez konca. To je najbolj čudovito in še zdaleč nisem zaključila s tem delom ustvarjanja in neizmerno se veselim novih inspiracij in stvaritev.

Glede na tvojo izkušnjo, da te na likovno akademijo niso sprejeli, se pa oziraš v tujino … kaj bi svetovala mladim, ki ob takih izkušnjah ne zaupajo več vase?

Postati samostojna oseba, ki se zaveda svojega izvora, ki ve, kaj si želi in kako deluje (notranji mehanizmi), kako delujejo zakoni vesolja, potem pa iz tega vedenja (zavedanja) početi, karkoli nam daje dober občutek, občutek polnosti, obilja, karkoli počnemo radi v danem trenutku. Vsak človek je individualno bitje, vsakdo ustvarja svojo resničnost, v kateri nam vesolje prinaša dokaze o prepričanjih iz katerih delujemo. Potem bi bila logična rešitev sprememba prepričanj ali postopna opustitev le teh in s tem večje in večje zavedanje svobode, ki nam je na razpolago za ustvarjanje česarkoli, česarkoli. Joseph Campbell je rekel:«Follow your bliss«, torej na pot svetlobe!

nataša7

Dotatek k čajanki:

* več Nataše lahko najdete na strani www.nalaanaya.wix.com/domov
* na reiki tečaj (individualno, v skupini), tretma, meditacijo ali pogovor se lahko prijavite na nala.anaya@gmail.com ali pustite sporočilo na številki 040 469 018.
* v živo jo bomo slišali 7. maja, ob 19h v Salonu uporabnih umetnosti na temo: Regresija in Reiki od blizu

 

1 thought on “Čajanka z Natašo”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI