foto: pixabay

Živimo v čudnih časih, ko se ljudje delimo še bolj kot običajno. Nekateri so prepričani, da smo v prvem valu okužb s korona virusom, drugi pravijo, da smo v drugem valu, nemalo pa je takih, ki so prepričani, da virusa in bolezni sploh ni in je vse skupaj prevara. Mnogi menijo, da so ukrepi preblagi in bi morali biti ostrejši, a na drugi strani je množica takih, ki se najraje na bi držali nobenega ukrepa, saj so prepričani, da so nepotrebni in celo škodljivi.
Vsekakor smo si ljudje različni, pogosto celo popolnoma diametralno nasprotni v razmišljanju od sočloveka, a vsi smo del iste družbe in vsi stremimo k istemu cilju – postani in ostati zdrav. Tako ima tudi vsak izbrani osebni zdravnik ali pediater med svojimi bolniki zelo heterogeno skupino ljudi, s katerimi pa je potrebno delati enakopravno in nediskriminatorno.

 

V medijih, še bolj pa na družbenih omrežjih, je zadnje dni ogromno govora o nedostopnosti zdravstva, saj naj bi se celotno zdravstvo ukvarjalo le s korona virusom. Pa ni čisto tako. Vsekakor se tudi zdravniki strinjamo, da se je obravnavanje bolnikov v zadnjega pol leta precej spremenilo. Ni malo ljudi, ki jim nov sistem bolj ustreza, a ogromno je takih, ki težko pridejo v kontakt z osebnim zdravnikom. Glavna razloga sta dva, pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju in pa povečano število obravnav (v živo ali na daljavo) v primerjavi izpred nekaj let.

Trenutna navodila glede obravnave bolnikov so ne-le neprijazna do njih, ki se jim na nek način omejuje prost dostop do osebnega zdravnika, pač pa psihično zelo naporna tudi za nas zdravnike. Pa ne zgolj iz organizacijska vidika, kako naj v 8 urah pogledamo 100 bolnikov in to tako, da se vsakemu posvetimo 15 minut, nato pa še 5 minut, da za njim vse razkužimo in prezračimo, kar že večina osnovnošolcev zna preračunati, da tako ne gre. Še večji napor je psihološki, ko se je treba po telefonu ali mailu odločiti, katere bolnike bi bilo dobro pogledati v živo in katere se lahko obravnava na daljavo. Ob tem se je treba odločiti še, kdaj in kje bolnika pogledati, saj prostih terminov ni, hkrati pa je treba vse, ki imajo možnost okužbe s koronavirusom gledati še bolj previdno in pod drugimi pogoji. Vsekakor pa ne moremo vseh sumljivih za koronavirus poslati nekam naprej, kajti s tem samo prelagamo delo na druge, istočasnoi pa dodatno obremenjujemo bolnike in njihove svojce.

 

Sedaj, ko se je pričela šola in bodo pričele tudi jesenske viroze, bo še več dela. Loviti ravnotežje med obravnavo bolnikov, ki potrebujejo osebni pregled in hkrati paziti, da ne spustimo korona virusa med druge bolnike in med zdravstveno osebje, je sposobnost, ki se je nismo učili na fakulteti, temveč se je učimo vsak dan sproti. Če bi parafraziral sv. Frančiška Asiškega, bi rekel: “Naj imam sposobnost, da na daljavo uredim s tistimi, ki pregleda ne potrebujejo; in da si naročim tiste, ki potrebujejo osebni pregled; predvsem pa naj imam modrost, da bi znal ločiti med njimi.“
Mogoče je lažje starejšim, bolj izkušenim kolegom, a nam mladim vsekakor ni lahko. Informacije po telefonu ali mailu so lahko premalo natančne, lahko jih napačno razumemo, lahko jih dobimo prepozno. Pogosto se še po službi doma sprašujemo ali smo naredili dovolj ali pa smo kaj spregledali in bo kak bolnik imel težave, ki jih mogoče ne bi imel, če bi ga osebno pregledali. Kljub zavedanju, da žal v tem času ne moremo pregledati vseh, ki si to želijo, pa si želimo pregledati vse tiste, ki to rabijo. Vsekakor pa po napornem dnevu, ko smo iskali take in drugačne rešitve, ki bi bile za bolnika čim bolj optimalne, ni prijetno brati o tem, kako smo zaprti v ambulante, ne delamo nič in zato dobivamo ogromne plače. Še huje je to poslušati od bolnikov po telefonu, mailu, še najhuje pa osebno.

Verjemite mi, da se trudimo za vas in nismo vaši sovražniki. Rabimo pa vašo podporo in pomoč. Brez sodelovanja med bolnikom in zdravstvenim osebjem, se težko kaj doseže in tudi tokrat se ne bo. Zato vas prosim, če lahko upoštevate nekaj navodil, da bo nam in vam lažje.

Ne bodite nasilni in nas ne zmerjajte
Verjamemo in vemo, da vam ni lahko in da imate neko težavo, ki jo želite rešiti. A to vam ne daje pravice, da se znašate nad nami. Z normalno komunikacijo se stvari rešujejo enostavneje, hitreje in tudi bolj učinkovito. Poskusili vam bomo pomagati in najti neko rešitev, a to ne pomeni, da boste dobili vse, kar bi želite. Vam bomo pa vam v tem primeru poskusili razložiti, zakaj je temu tako.

 

Pozanimajte se, katera komunikacija je najboljša
Nekateri zdravniki so najbolj dosegljivi na mail, drugi na telefon, tretji imajo najraje, da pridete na vstopno točko. Pozanimajte se, kdaj uporabiti katero komunikacijo.

Povejte svoje podatke in težavo
Ne glede na to ali kličete ali pošiljate mail, prosim, pošljite svoje podatke. Ime, priimek, datum rojstva. Nato poskusite opisati težavo. Ne pošiljajte mailov brez ustreznih podatkov ali pa zgolj nekaj slik in naj zdravnik ugiba, s kakim namenom ste to poslali. V večini primerov res vemo, kdo ste in zakaj pišete, a vseh ne moremo in v takih primerih lahko pride do velikih napak, ki bi se jim radi izognili. Če rabite bolniško, napišite od kdaj do kdaj. Če rabite zdravilo, napišite katero in tako dalje.

Ne kličite in ne pišite po nepotrebnem
Velika težava je zasedenost telefonov in tisti, ki bi rabili nasvet, ne pridejo v stik z zdravnikom ali medicinsko sestro. Potrebno bo vzeti nekaj odgovornosti v svoje roke in razmisliti ali res morate nujno klicati in zasedati linijo. Če ste poslali mail, ne rabite po treh urah klicati, da se naj preveri ali so ga prejeli. Če ste dobili termin, si ga zapomnite in ne kličite, da bi preverili, kdaj ga imate. Če ste vi ali otrok zboleli z blažjo boleznijo, ne rabite do zdravnika v 2 urah. Zaradi izpuščaja, ki je minil v dveh dneh, ne rabite strokovnega posveta. V miru počivajte doma in se javite zdravniku od doma. Vsak dan dobimo okrog 100 mailov in ne morete pričakovati, da vam bomo odpisali v dveh urah. Ne rabite vsaki dve uri poslati maila, v katerem pišete, da rabite napotnico prihodnji teden.

 

Če ostanete pred vrati, še ne pomeni, da vas nismo vzeli resno
Ne bodite užaljeni, če vas ne spustimo v stavbo. To ne pomeni, da vas nismo slišali in da vaše težave ne bomo obravnavali, ampak bomo verjetno poskusili najti drugo rešitev. Če bomo skupaj ugotovili, da potrebujete osebni pregled, vas bomo nekako tudi pregledali. Z ukrepi, ki jih izvajamo, ne ščitimo skušamo zaščititi vsakega posameznika, tako bolnika kot zdravstvenega delavca ter nenazadnje družbo kot celoto.

V zdravstvenih prostorih nosite masko ves čas in na pravilen način!

 

 

Igor Rakuša, dr. med., specialist družinske medicine

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI