foto: Doris Markač

Z dihom se prazprav rodimo. Brez diha umremo. Dih je vse.

Ampak sama sem ga pričela zavestno uporabljati šele ob napadih tesnobe. Žalostno, se mi zdi, da je najpomembnejša fiziološka stvar skozi življenje tako zelo avtomatizirana, dokler… dokler te pač ne napade nekaj, kar te tišči in ti dihati ne pusti.
Zanimivo je dejstvo, da je avtorja morala pestiti astma, da je dihu posvetil svoje življenje. Jemal je zdravila, kasneje pa se je dokopal do metod, ki so mu preprosto pomagale živeti. Z dihanjem skozi nos in zmanjšanjem dihalnega volumna si je v marsičem izboljšal življenje in končno uspešno obvladoval astmatične simptome. Motiviralo ga je, da je spremenil življenje s kariero vred ter pomagal vsem, ki so imeli podobne težave, kot v preteklosti sam.
Zanimivo je dejstvo, da v knjigi omenja postopno izgubo težo prav na račun dihanja. Je to te meseče še vedno aktualno? Enemu od svojih klientov je svetoval naslednje:

  • 10 min na dan je potrebno vaditi pravilno dihanje. (Glej knjigo.)
  • Čez dan se je treba nekajkrat ustaviti za minuto ali dve in opazovati zmanjšano dihanje.
  • Pred spanjem si je treba zalepiti usta. Po moje ne zaradi govorenja, temveč dihanja čez nos.
  • Kadar začutiš tesnobo ali stres se posluži dihalne vaje za regeneracijo. Zadrževanje diha za 5 sek, nato 10 sek dihaš normalno.
  • Vsak dan se je treba sprehajati z odprtimi usti vsaj 30 min. (Ne vem točno zakaj. Morda je treba loviti mušice).
  • Spremljaj svoj tek in jej samo takrat, ko si lačen. Oh, zlata vreden nasvet!
  • V prvem tednu je treba uživati največ 2 enoti alkohola na dan, zatem lahko uživaš to količino le vsak drugi dan. (Danes grem na nogometno tekmo. Enot ne bom seštevala).

Skrivnost je v tem, da lahko brez hrane zdržimo nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez zraka pa le nekaj minut. Aktivnost in dihanje občutno vplivajo na sam tek. Ne verjamete? Po domače: na višji nadmorski višini izgubljamo tek zaradi zmanjšane nasičenosti krvi s kisikom. To pomeni, da bi se pred skokom v kopalke morali premakniti le veliko kilometrov navzgor v gore, in lakota bi posledično pristala na minimumu.

Kisik je na drugi strani še kako pomemben za naše srce. Stres je le posledica. Redko kdo pa omeni prepono, ki bi morala biti skozi dihanje pri vseh nas bolj aktivna. Avtor ob dihanju s trebušno prepono navaja:
Eno roko je treba položiti na prsi, drugo nas popek in usmeriti dihanje v trebug. Vdih, in trebuh se pomakne navzven. Izdih, in trebuh se premakne navznoter. V naslednjem koraku je treba z roko rahlo pritisniti na prsi in trebuh, tako da začutiš blag upor. Že po treh minutah se dihanje umiri , postopoma se upočasni in zajemamo manj zraka.

Nekaj več informacij najdete na https://oxygenadvantage.com/. Pri tovrstnih knjigah moj namen ni obnova. Preveč pomebnih informacij se skriva v njej, da bi človek posploševal in krajšal.
Knjiga ni namenjena le športnikom in tistim, ki imajo resne dihalne težave. Knjiga je namenjena vsem nam, ki na zavesten dih vsakodnevno pozabljamo.

 

Knjigo podarjam v FB skupini Zate & Zame – klikni tukaj. Ko poiščeš zgornjo fotografijo, pusti pod njo svoj dvig roke. Žrebam v sredo 24. julija. Za tem, ko se bom nadihala malo morskega zraka.

foto: Doris Markač

 

1 thought on “Dober dih za vsaka pljuča”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI