foto: Petra Greiner

Poznam ga od malih nog. Medtem ko so najini starši praznovali skupne rojstne dneve, smo se otroci družili po svoje. V srednji sva si delila razrede in si na faxu izmenjevala zapiske. Primož Babič je tiste vrste človeka, ki bo za prijatelje naredil vse. Vedno je dobre volje in nasmejan. Glede na to, da se je gin Maister rodil prav v njegovem domu lahko rečem, da z zdravilnim pridihom sedaj razveseljuje še vse preostale, z ledom, tonikom in dobro družbo, kot ginu pritiče.

Primož, si fizioterapevt, ampak kot se spominjam, te ves čas zanimajo, da ne rečem polnijo v življenju tudi druge stvari. Se ti zdi pomembno, da imamo več front, ki nas radostijo?
Seveda! Saj se je fajn peljat po avtocesti. Lepo na izi, ampak, ko zaviješ s te ceste, šele takrat je tisto ta pravo. Tam najdeš stvari, ki so še bolj zanimive. Jaz osebno to potrebujem. Potrebujem hobije in konjičke. Stvari, ki me polnijo in delajo moje življenje zanimivejše. In tega odličnega občutka, ti ne more odvzeti nihče!

Vem, da je vaša zgodba že počasi lajna, ampak gin Maister se je rodil pravzaprav pri tebi doma, kajne? Kakšni so bili začetki, ko sta s sosedom Borutom začela žgati brin, kar pri tebi?
Meni osebno so bili začetki najlepši. Učiš se, poln si pričakovanj. Velikokrat se čez vikend s prijatelji dobimo zvečer pri nekom doma. Vsak prinese dobro steklenico vina, imamo hrano in malo debatiramo. Takrat smo namesto vina kupili dobre tuje gine, tonike in osnovne dodatke (zelišča, citruse). Pa sem rekel, dajmo nekaj naredit in ostalo je zgodba naših začetkov, ki je že znana. S sosedom Borutom sva namakala sestavine, ki gredo v gin in ker je on sam svoj majster – maister, je rekel, da bo sam naredil  malo destilarno, kar pri njemu doma. V bistvu govorimo o klasičnem ekonom piskru. Vse sva si zapisovala in na srečo je bilo poskusnih zajčkov dovolj. (smeh)  Po par poizkusih je bil najin zvarek vedno bolj podoben tistemu, čemur smo kasneje rekli Maister.
Ta ekonom pisker še ostaja, ker je v bistvu najin laboratorij in v njem nastajajo že nove ideje. Ta del je pravzaprav pravi užitek.

foto: Petra Greiner

Dandanes gledamo na ekološke sestavine. Rad ješ odlično in, da pri hrani paziš na vse omenjeno. Kako je s tem pri Maistru?
Logično, da sam sebe nebi zastrupljal namerno. Na srečo je danes kar nekaj različnih trgovin, ki vsebujejo ekolosko neoporečne (bio) izdelke. Tako, da lahko mirno rečem, da je naš Maister v zmernih količinah resnično zdravilen!

Obožuješ vina, vem, da si ljubitelj šampanjcev, ampak kako svoj čas za kozarce deliš sedaj še z gini?
Vino je meni osebno vedno številka 1. Trenutno smo v zagonu in se posledično ginu posvečamo malo več, kar pa ne pomeni, da ob kosilu ne spijemo kozarec odličnega slovenskega vina. In na vina smo Slovenci lahko res ponosni.

Opažam, da si sedaj na naša ‘stara’ leta bolj zadovoljen. Čemu to pripisuješ? Si našel mir v strasti do gina, ki nastaja izpod tudi tvojih rok? In ali so U2 še vedno tvoj najljubša skupina?
Ne bi rekel, da sem se umiril. Idej je polno, marsikaj je še v nastajanju. Sem pa gotovo zelo zadovoljen in izpolnjen.  U2 so še sedaj štirje prijatelji iz severnega dela Dublina in so še vedno prisotni v mojem glasbenem življenju. In želim si, da bi čez desetletja Maister tak tudi ostal: “S prijatelji za prijatelje!”

 

foto: Petra Greiner

Da boste lahko uživali ob Maistru tudi vi, podarjam steklenico. Treba je skočit na FB stran Zavoda 13, kliknit tukaj in pod tisto fotografijo označiti vsaj dva prijatelja, s katerima boste nazdravili. Žrebam v torek (23. julija).

 

info:
www.maistergin.si
FB stran
IG

 

1 thought on “Gin prijateljev, za vse nas”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI