foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Do nekaterih pristnih gostiln te pripeljejo življenjske poti. Prvič sem želela le nahraniti želodec, a so me že po prvih minutah prevzeli s sproščenim vzdušjem in takt dvigovali ob povsem domači hrani, servirani na domiselni način. Pri povpraševanju po naravnih vinih sem previdna, tukaj pa so mi ponudili meni ljubo in domačo Burjo (prispevek tukaj). Da le niso tako običajni, mi je prikimal mož, ko sem nekaj mesecev nazaj tja odpeljala še družino. Mnogi pripravljajo domače in s tradicijo, vendar redki zmorejo vse omenjeno dvigniti na raven, ki se je ne bi  branil niti Heston Blumenthal (The Fat Duck), ki je pred leti, nekaj km proč lovil polhe.

Gostilna Repovž in zavidljivo tradicijo. Kje se je zgodba sploh pričela? Na pšeničnih poljih, med jablanami v bližini ali mizi vaše babice?
Zgodba gostilne Repovž prehaja iz generacije v generacijo. Vsaka pa jo vzame kot način življenja, jo po svojo nadgradi in tako doda svoj pečat. O točnem začetku je težko govoriti, kajti s kmetijstvo in gostilno se na tem mestu naša družina ukvarja že preko tristo let.  Pšenična polja, jablane, tradicija… so le nadaljevanja ali logični dodatki.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Zadnja leta bi lahko rekli, da je ekološki način trendovsko stopil tudi v kuhinje restavracij ali gostil, kako naravno ste to sami prepletali že pred časom, ko se o tem še ni tako govorilo?
Nikoli načrtno, enostavno je to način življenja in dela. Od nekdaj si sami skušamo pridelati čim več hrane. Nekako logično je, da to delamo tudi za naše goste. Izbiramo dobre sestavine, ki so pridelane prijazno naravi in ljudem. Če je le možno,  to pridelamo sami, ker je, jasno, ceneje in ker imaš večjo kontrolo nad kakovostjo.  To, da je ekološko, je pač birokratski bonus, predvsem je na prvem mestu lokalno. Da pa je ekološko v trendu, je pa naša sreča in potrdilo o pravem načinu razmišljanja.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Resda sem se prvič pri vas ustavila zaradi poti, ki me je peljala mimo vas, potem sem želela presenetiti moža z večerjo in spanjem na vašem naslovu, pa se zaradi otrok takrat ni izšlo. Zakaj menite, da se ljudje pripeljejo k vam na obed od daleč in se vedno znova vračajo?
V svojem delu skušamo uživati in to energijo prenesti na goste. Trudimo se, da naše delo ne jemljemo zgolj kot službo. Vsi vemo, da živimo v kapitalistično usmerjenem svetu, vendar človek svoje delo opravlja veliko bolje, če ne razmišlja samo o tem. Če ti je na koncu dneva pomembno, da so gosti zadovoljni in srečni, da imaš sam dober občutek in da ti ni pomemben samo dnevni izkupiček, sigurno v vse skupaj vlagaš več pozitivne energije, kar se, upam, odraža tudi na želji gostov, da se vračajo k nam.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Pri pripravi hrane, povezujete lokalne pridelovalce, desert denimo postrežete z ročno izdelanimi krožniki Hane Karim, na voljo ponudite ekološko pridelano vino Burja, našega prijatelja Primoža. Kaj je tisto vodilo, k čemur stremite? Kako to, da ste prepoznali redkost, da se gost želi ob gostilniški mizi, počutiti tudi kot doma? Ročno narezanih rezancev, ki so v jušniku plavali v domači goveji juhi, namreč že dolgo nisem okušala.
Prvo je, da se skušamo obnašati logično. Da na krožnik dajemo sestavine, ki so kakovostne, dobre, lokalne in ki jih imamo radi tudi sami. Kupljeni strojno narezani rezanci ne padejo niti v eno od teh kategorij. Drugo, a zame tudi zelo pomembno vodilo pa je, izbira dobrih dobaviteljev. Pa ne samo na podlagi kakovosti sestavin, vendar tudi zaradi osebne energije in karakterja, kmeta, obrtnika, vinarja in konec koncev tudi oblikovalca krožnikov. In če ti na koncu uspe vse te pozitivne osebne lastnosti predati tudi svojemu gostu skozi hrano in občutek, si naredil že veliko za gostovo udobje in dejstvo, da si vreden zaupanja.

16112578_10154992505768566_6300633062656864340_o
foto: Repovž

Pogovarjala sem se z Grego Repovžem.

info:
Gostilna in eko kmetija sredi Šentjanža, ki ponuja tudi prenočišča in nakup lastnih produktov.
http://www.gostilna-repovz.si/
FB stran
IG

10 komentarjev na prispevek “Gostilna, ki se je ne bi branil niti Blumenthal”

  1. Ni treba po svetu, da najdeš dobro gostilno.
    Zame je najpomembneje, da se lahko prepustim užitkom okusov in se tam tudi počutim kot kraljica!

  2. Mene prepriča celostna nit, ki se zazna v ambientu, odnosu zaposlenih in okusu hrane, seveda. Vizija, da vedo, kaj želijo ponuditi in na kakšen način želijo to ponuditi. Držim pesti, z veseljem degustiram dobro hrano. 🍀

  3. Vsekakor sproščeno vzdušje in dobra hrana, seveda pripravljena z ljubeznijo ❤️! Uf z veseljem bi z mojim možkom prišla k vam!

  4. Dobra hrana, toplo vzdušje, da je ambient brez “šundra”, glasne glasbe, prijazni in odprti natakarji, ki znajo svetovati in seveda dobra družba na drugi strani mize.
    Vidim, da ta gostilna nudi vse to in bi jo z veseljem obiskala.

  5. Dobro gostilno naredi topel ambient, kjer se v trenutku pocutis kot doma, prijazni zaposleni, s katerimi brez problema razglabljas o hrani in pijaci, ki jo nudijo, simpaticna postrezba na raznolikih kroznikih, seveda pa je inovativna in vrhunska hrana tista pika na i celotnu izkusnji. Repovz je celotno dozivetje, ki si ga zelis cimprej spet ponoviti.

  6. Domacnost in druzinska povezanost, tradicija s pridihom prefinjene sodobnosti, lokalne sestavine, …o kako bi jih bilo lepo spet obiskati in se razvajati pro njih. 🍷🍴

  7. Zame je bistveno, da je na mizi postrežena dobra hrana, po možnosti lokalnega izvora, pripravljena z ljubeznijo. Pa seveda prijetno domače vzdušje in prijazna postrežba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI