foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Nekateri ste me že srečali med barvitimi stranmi bloga Srečne 13ice, kjer sem v prvi vrsti ne le mama treh otrok, temveč mati posebne Sofie. Drugi ste me morebiti zasledile v povezavi z aktivnostmi neprofitnega Zavoda 13. Vsem ostalim s katerimi se danes srečam prvič, pa izrekam iskren ‘Veseli me’. Tukaj med vami bom samo jaz. Brez vlog, ki jih imam čez dan pripete nase, brez utrujenosti, ki ga prinese posebno materinstvo in z veliko življenjskega humorja. Častna grazijska! Med vami želim biti iskrena ženska. Sesti skupaj s teboj na dopoldansko kavo ali ti delati družbo ob večeru na domači zofi. Ne bom preveč pametna, še manj ogovarjala tvoje prijateljice in nikoli ne bom delila preveč pametnih nasvetov ali ti žugala s prstom. Razkrila ti bom veliko svojih skrivnosti, ki ti bodo nemara kdaj prišle prav, povedala tisto, kar sicer prišepnem prijateljici na uho ali napisala vse kar vidim v ogledalu takrat, ko nikogar drugega ni ob meni. Ampak, dajmo se najprej spoznati tako kot štirinožniki. Povonjajmo se – rečem jaz, ki brez stoodstotnega dea ne morem živet. Pa mi zadnjič moj moški naročil, naj kupim naravni dezodorant in da je čas, da oba začenjava s takim, ki bi najinim žlezam pustil dihati s polnimi pljuči. Zavijanja z očmi nisem mogla izpustit, saj sem imela za sabo dovolj neuspelih testiranj in zadnje desetletje sem glede živčnega potenja spala povsem mirno. Sem pa pomislila na hvaležne lojnice, kupila tega in se podala na avanturo polno vonjev naravnih eteričnih olj. Priznam, da sem pod pazduho v nekaj dnevih doživljala pravcato čiščo, ki jo sicer spoznavajo ženske po porodu, vendar se mi je tokrat zdelo, da se moje znojnice želijo rešiti vsega tistega, kar sem jim mnogo časa pridno onemogočala. Sedaj pa preidimo h ključnemu. Mar veste, kakšen vonj ima vaše telo brez nadišavljenega mila, brezbarvnega deodoranta ali kapljice najljubšega parfuma? Verjameš, da imam ob sebi najraje telo brez vonja, čeprav moj moški nosi težke parfume in me po količini le-teh še kako prekaša? Bi vam morala zaupati, da je moje telo navsezgodaj še nepopisan list in, da se med zehanjem poduham po koži, še preden moje občutljive nosnice napadejo različne vonjave? Slednje zato, da ozavestim sebe in seveda, zmoti me, ko hiteča mladenka mimo mene pusti prav tam oblaček cenenega parfuma. Obrnem se proč od še tako čednega moškega, ko zavonjam vodico po britju, ki je domača bodisi vsakemu drugemu študentu, bodisi dedku iz doma za ostarele. Hočem nepopisan list s pridihom lastnega karakterja in ščepec parfuma, ki je kot ovijalni papir. In četudi ti rečem: ‘Zasmrdel si!, se pojdi le umit in preobleč, ter ne delaj scen. Naravne tkanine, pa so tako ali tako na tvoji strani. Krasno se je dokopat ponovno do lastnega vonja, ki si ga izgubila takrat, ko si prečkala mejo med otroškim in mladostniškim. Takrat, ko si začela verjeti reklamam in nase nanašala vse mogoče vonjave, ker seveda s sabo v nobenem pogledu nisi bil zadovoljen. Sedaj pa vsaj za kakšen dan dopusti svojemu telesu, da te spomni na preprost in prvinski – predvsem pa lasten vonj. Bezgavke naj zadihajo, vendar vsemu navkljub poskrbi, da po objemu najljubša prijateljica ne zbeži proč ali krasen moški ob tebi ne bi želel ostat v tvojem, sicer toplem objemu. Saj veš, da se ljudje družimo med seboj tudi zato, ker si preprosto ‘dišimo’. In vi, ki tukaj berete, mi dišite že na daleč.

GRSLO_35 51(1)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI