foto: Zala Bradač

V naši družini praznujemo kar nekaj praznikov. V osnovi 10: 5 rojstnih in 5 godovnih dni, pa kmalu pride še 11ti. Zadnjih 7-8 let obhajamo še en poseben dan ,  21.3. = Svetovni dan Downovega sindroma, dan zaznamovan s pisanimi štunfi. Zakaj pisanimi ali različnimi? Ker želimo opozoriti na to, da smo na svetu vsi pisani, vsi različni in vsi potrebujemo to, da smo sprejeti. Na dan sem postala pozorna, ko je imel Luka že kake tri ali štiri leta. Ko sem predelala razočaranje, žalost, zamero, jezo in vse, kar pride v paketu z drugačnim otrokom. Najverjetneje sem takrat spoznala, da je največ kar lahko dam Lukcu to, da ga imam rada in sprejmem dejstvo, da je in bo vedno poseben. Posebno prijazen, posebno vesel, posebno (ne)ubogljiv, posebno nagajiv…. a vedno moj Luka. Tako kot je moja Zala in potem Izak in detece v pričakovanju.
Prepričana sem, da me je Luka prišel učiti sprejemanja drugačnosti in posebnosti. Ma ne samo mene. Tudi svojo okolico in (upam) širšo družbo. Iz tega stališča – da moramo sprejemati vse ljudi, ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost… – je Luka obiskoval redno skupino vrtca. In tudi z namenom, da ga okolica pozna, sprejme in da ga naučimo čimvečje samostojnosti. Trenutno je v 5. razredu lokalne OŠ in skuša slediti rednemu izobrazbenemu standardu.
Bi rekla, da je bilo sprejemanje njegove drugačnosti do sedaj kar prakticirano. V vrtcu sem velikokrat poslušala odrasle znance in kakega prijatelja- “pa kaj bodo drugi otroci rekli? Se ne bojiš, da ga bodo poniževali, žalili, se mu posmehovali?! “ Večinoma sem odgovarjala, da verjamem v nedolžnost in iskrenost otrok, ki nimajo še predsodkov. Predsodke jim vcepimo odrasli. Še vedno ostajam tega mnenja.
V prvi triadi sem poslušala, kako dobra izkušnja je za skupnost v razredu, da imajo Lukca med sabo. In sem s tem dobila potrditev,da je bila odločitev za redno šolo pravilna. Toliko bolj, ker Luka ni nikoli tožil,da ne želi v šolo.
Vseeno pa ni lahko.  Luka nima odločbe o usmerjanju, vključen je v t.i. projekt šolanja otrok z DS v redni OŠ, ki ga s pomočjo Društva Downov sindrom Slovenija vodi MIZŠ. Ampak to je tudi vse, kar vem. Ali vsaj mislim, da vem. S tem sicer šola nekaj pridobi, nekaj pa je tudi ‘izgubljenega’, saj Luka uradno nima usmeritve in zaradi tega nekaterih pravic iz zakona o usmrejanju otrok s posebnimi potrebami šola ne more izkoristiti. Luki je bila taka pomoč do pred kratkim dovolj. V 3. razredu je šola preko Evropskih sredstev lahko tudi zaposlila redno spremljevalko, kar se je pokazalo za najbolj učinkovito. Po tem pa nič več. Ne razumem, zakaj dobre prakse ne moremo nadaljevati?!
Vedno so bili prisotni pomisleki in dvomi glede šolanja v redni OŠ- najbolj s strani strokovnjakov (pedagogi, učitelji, psihologi…) v zvezi s tem, da Luka za zdaj še zmore, kaj bo, ko pa ne bo zmogel več?! Ta vprašanja se mi zdijo čudna. Predvsem zato, ker imamo zakon in pravilnike o usmerjanju otrok s PP in ker se toliko govori, da imamo v Sloveniji inkluzivno šolanje. Ste se kdaj vprašali, kaj to je? Kaj naj bi po vašem mnenju to bilo in kako to zgleda v praksi?! No, jaz sem si to predstavljla takole: otroka vpišeš v OŠ, tekom leta se pokaže, da za ene stvari potrebuje več ponavljanja, za druge še dodatno individualno pomoč, za tretje potrebuje didaktične pripomočke, četrtih morda sploh ne more v enem letu osvojiti, zato z odločbo o usmerjanju dobi ustrezno pomoč, uradno ima priznane prilagoditve in pripomočke ali se mu za določene predmete zniža izobraževalni standard. Ampak tako gre, samo, če si srečnež in je v domačem kraju OŠ, ki ji je MIZŠ dodelilo možnost izvajanja izobraževalnega programa z nižjim standardom. Pa še to ne gre vedno in tako je večina otrok z DS usmerjenih na t.i. posebne šole, velikokrat tudi izven domačega kraja. Oziroma se Starši in šole, ki nimajo priznanega izobraževanja z nižjim standardom, včasih prilagodimo in skupaj ustvarjamo vsaj približne pogoje za uspešno šolanje v domačem okolju. Torej ustvarimo okolje, ki dejansko izvaja inkluzijo. Še bolje rečeno, v praksi vzgajamo otroke za sprejemanje drugačnih med seboj. Ker, pomislite –  kdaj se otrok več nauči- s praktičnimi vajami in zgledom ali samo s poslušanjem ‘moramo sprejemati tudi drugačne od sebe; presodki so slabi, ker vzbujajo lahko strah in sovraštvo,…’ To poudarjam zato, ker se snovi v 4. in 5. razredu OŠ vežejo prav na to temo – sprejemanje drugačnosti.
V tem obdobju, ko sem se tudi sama učila sprejemanja, se je v Sloveniji zgodilo ogromno dogodkov v zvezi s tem: novi družinski zakonik, kar nekaj parad ponosa, begunska kriza…
Če otroke učimo sprejemanja z besedili in fotografijami, ali ne bi bilo boljše, da jim ponudimo tudi prakso?
Kaj, če bi projekte splanirali do konca šolanja? Zakaj se večinoma čaka samo na čas, dokler gre. Dokler Luka zmore v redni OŠ. Dokler se ne pojavijo vedenjske motnje, dokler družinsko življenje ni scentrirano večinoma na učno pomoč, dokler redovalnica ni polna cvekov in podobno. Takrat mora biti po pravilniku otrok z DS (brez vmesnih stopenj kot npr. dodatna učna pomoč, prilagoditev ocenjevanja, spremljevalec ?!, znižanje standarda…) preusmerjen na posebno šolo. Sploh nimamo optimalnih možnosti, da bi lahko rekli – inkluzija otrok z DS pa se ne izzide. In to mi ni niti malo všeč. Niti malo se ne strinjam, da naš šolski sistem podpira inkluzijo. Kvečjemu bi rekla, da je v tem primeru celo diskriminatoren. Ne samo, da smo v zvezi s tem več kot 20 let nazaj, ko so že bili prvi poskusi šolanja učenk z DS v redni OŠ.V dobrih 10ih letih, kar se tega problema zavedam, se uradno ni nič spremenilo. Kljub dobrim poizkusom s projekti, prekrasnimi zgledi iz tujine, pripravljenostjo staršem otrok z DS na sodelovanje, me še vedno kontaktirajo starši bodočih prvošolčkov z DS, kako naj otroka vpišejo v domačo OŠ.

 

Torej, če damo apriori VSE prvošolčke  z DS letošnjega septembra v posebne šole, smo ponovno izgubili eno generacijo ali dve, ki bi jih naslednjih 9 let v praksi lahko  učili sprejemanja drugačnosti. Tudi pisani štunfi vsakega 21. marca ne bodo pomagali.

 

 

Ana Bradač, Lukčeva mama

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI