foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Od nekdaj je zame konoplja predstavljala mladostniško zvedavost ali umetniški pripomoček pri ustvarjanju. Ker sama nisem nikoli kadila, se preizkušanja nisem nikoli lotila, saj mi misel na dim že sproža napade kašlja. V naši kulturi ima uporaba omenjene rastline negativni predznak, medtem, ko je alkohol dosegljiv na vsakem vogalu, ga nekateri ponujajo otroku, češ “poskusi malo’, ga skrivajo pred mladostniki, ki potem puščajo ostanke praznih steklenic na pločnikih in ko kasneje odrasla oseba postane odvisna od uživanja te substance, prejme iz strani družbe le pomilovanje.
Moj otrok s sila redkim sindromom, ki je po petih letih (po sili) živ in mu je statistika namenila le mesec dni ali v najboljšem možnem scenariju leto dni življenja, je zadnjo jesen iz svojega repertoarja črtal zdravilo za srce. Vedeti morate, da se je ta otrok rodil z dvema življenjsko pomembnima luknjicama in se za operacijo nisem nikoli odločila, ker so jo odsvetovali tako odlični strokovnjaki kot tudi moja preprosta logika. Ves čas pa je imela zdravila, ki so mi (to vem šele danes) predstavljala miselno berglo. Namreč, ko mi je otroški kirurg povedal, da tako nizke vrednosti, ki jih ima, nimajo nobenega vpliva na njeno srce in da je samo telo že našlo nove poti za delovanje, sem sprva pomislila, da mi bo brez dajanja zdravil sila težko.
Seveda sem zdravilo za epileptične napade odstranila sama nekaj dni po tem, ko sem jo gledala neprisotno, veliko manj odzivno in fizično precej utrujeno. Na lastno pest sem se odločila za manjše zlo. Nekaj manjših epileptičnih napadov bomo predihali skupaj, saj želim, da preostanek časa živih tako pristno, kot s svojim na videz šibkim telesom to zmore.
Zdravila v današnjem svetu pomenijo oprijemljivo varnost. To vidim pri babici, ki se s številom le teh na čase celo baha, kadar pa jo pospremim na kakšen zdravstveni pregled, pa se s svojimi vrstniki kar prereka, kdo ima večje število diagnoz ali kaj vse so že preživeli. Kot, da ne želijo biti zdravi in povsem brez njih.
Morate vedeti, da mi moja hči omogoča testiranje vseh mogočih terapij. Saj poznate tisti občutek, ko te neozdravljiva bolezen peha za samim preživetje, na drugi strani pa boš naredil vse, da boš življenje podaljšal vsaj še za kakšen dan. Tako sem ji kaj kmalu začela dodajati homeopatska zrna za to ali ono tegobo. Kako posmehljivo nanje gleda večina zdravnikov, vam ne bom opisovala. Prav tako sem ji eno obdobje dodajala Bachove kapljice v dobri veri, da bo njen duh postal bolj vedrega značaja in pravzaprav, ko mi je konoplja v obliki paste ponudila rezultate na mnogih nivojih (nekatere zdravilne učinke sama sploh nisem videla) sem vedela, da je na voljo zdravilo, ki dejansko zdravi.
Pozor pri nadaljevanju. Po mojem skromnem mnenju ne pričakovati, da bo omenjena rastlina pozdravila vse mogoče, čeprav ima res širok spekter; da boste čudežno ozdraveli, čeprav se mnogi zaradi nje vrnejo v novo življenje; vendar dejstvo, ki ga sama vidim pri lastnem otroku, pa je, da lahko pomaga, v kolikor je v telesu še kaj upanja in je duh pri volji za življenje samo.
V obdobju odkar je redna jemalka te črne smole, je motorično napredovala do te mere, da se lahko čudimo ne le domači, ampak prav tako strokovnjaki, ki z njo delajo. Vneta ušesa, ki so bila v enem obdobju njena stalnica, so s težavami prenehala. Ranice v predelu prstkov (tudi zaradi prekrvavitve) se ne pojavljajo več. Glavkom, ki ga pri odraslih zdravijo prav s THCjem, mi pa smo ji pripravili svečke z minimalnim deležem se ne slabša. Imam celo občutek, da vidi veliko bolje. Seže po predmetu, kar so bile prej samo sanje. Ga drži, vrže proč in naposled odrine tudi mojo roko, medtem, ko ji želim očistiti le njen nosek.
To, da ima zavoljo refluksa blažilce za želodec v obliki zdravil je zanemarljivo. Dejstvo je, da ima na eno zimsko obdobje otrok, ki bi po napovedih moral bit nenehno bolan, le enkrat predpisan antibiotik. Kar je presenetljivo in konoplja v primeru moje drugorojenke ne le zdravi, temveč vzpodbudno (da ne rečem čudežno) vpliva na celotno njeno majhno telo.
Vse pozitivne in medicinsko že dokazane učinke te rastline lahko hitro najdete na spletu. Prav tako zgodbe, ki ponujajo upanje, in tudi na drugi strani pripovedi, da ima konoplja kot takšna velik pomen pri paliativni oskrbi in ponuja možnost, da človek umre v manjših bolečinah, lepše ali če lahko rečem ‘blaženo’, kot si nemara to želi vsak izmed nas.
Jaz sem celo mnenja, da bi jo morali zaradi njenih psiholoških učinkov predpisovati vsem staršev kronično bolnih ali posebnih otrok (beri: otrok s posebnimi potrebami). Saj imajo siceršnja zdravila več stranskih kot dobrih učinkov. Ti zeleni listi, pa omogočajo le sprostitev, ki so obče gledano danes z zakonom prepovedati, medtem, ko alkohol z vsemi negativnimi posledicami sploh ni.
Ne rada primerjam naše zgodbe z drugimi in ne pričakujem čudežev, čeprav sem jim ob uporabi konoplje celo priča. Če pa me zaradi tega zapisa želite prijaviti Centru za socialno delo, pa vam sporočam, da njihove pomoči na najinih začetniških korakih nisem bila deležna, pa bi jo takrat veliko bolj potrebovala kot danes.

Besedilo je bilo zapisano za internetno stran časnika Večer.

2 komentarjev na prispevek “Konoplja – čudežno zdravilo”

  1. Super! Mi smo zdaj tudi na homeopatskih, prej zdravilec, potem bo osteopat. Ampak moramo v prihodnje poizkusiti tudi konopljo pri Aljažu. Mi lahko prosim poveste koliko pa je cena. Pa seveda, jaz bi jo tudi potrebovala 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI