sofia5a
foto: Rene Gomolj

Pomislila sem, da sem spisala že vse ljubezenske slavospeve moji preljubi, ji zašepetala vse srčne stihe in se ji dokončno poklonila za sleherno ped daru, ki ga je posebej zame prinesla na ta svet.
A kot kaže temu ni povsem tako. Dnevi prinašajo nove dotike, nekaj občasnih kep strahu in potem, potem je spet vse v redu. Potem je mogoče zapisati še kaj več. Morebiti nekaj novega. Ljubezen sama, namreč s spreminjajočo se formo ponuja niz premnogih nijans srčnih dotikov. Ti, kraljica lastne petke to veš. Zavedaš se miljivosti a je ne čutiš kot giljotino nad svojim ozkim vratom. Še več. Presegla si jo s polnimi pljuči veselja, ki ga nosiš s seboj. Ljudje se topijo ob tebi, dasiravno je jok uničijoč samo za domača ušesa. Ponujaš jim upanje, na katerega se že povsem pozabili. Daješ jim vedeti, da obstaja dobro, da je potrebno verjeti in na drugi strani pustiti, odpustiti in preprosto spustiti. Ti veš, da obstaja tudi čas, ko se duše preprosto poslovijo. Veš, da takrat jokajoče srce, ki ostane, tega preprosto ne more sprejeti. Takrat, bi ti lahko sejala še tolažbo. Pomeni se z angeli za sleherno trpečo mamo tu na zemlji. Prišepni zvezdam naj ne nehajo sejati snežinke tolažbe.
Kraljica moja, tvojih pet je zame zmagoslaven krik, ki si ga ob tvojem rojstvu še predstavljati nisem mogla. V mehurčku tvoje ljubezni se veselim in zavedam, da je občutek, ki ga nosim sleherni dan s seboj tisti, ki mi ponuja srečo samo. Občutek pomirjene srčnosti, iz katere brbota sprejemanje neravnih poti, ki si jih prinesla s seboj. Zadovoljstvo ob koncu dneva, ki je s seboj prinesel to ali ono zdravstveno nevšečnost in sreča, tista sreča sama, ki ne obljublja. Ne zavaja, nikoli ne laže, ne zapušča, ampak skupaj s teboj ponuja edinstveno doživetje, za katero bi morali nekateri plačati in bi vse omenjeno čakali na peščeni obali. Ti pa si vse omenjeno prinesla s seboj. S svojimi odmerjenimi dnevi in to ponudila vsem vpletenim. Pst. Pozabila si prišepniti, da je ves strah odveč. Da prihaja veliko lepšega, v žamet ovita srčnost in da bo sleherno trpljenje nagrajeno z ogrinjalom neusahljivih vrelcev ljubezni.

Pozabila si nam sporočiti, da se vsi utapljamo v ljubezni, ki si jo prinesla s seboj in da te ni nikoli dovolj. Še manj odveč. Ljubezen sama, ki iz src dela platna miru in blaženosti. Ljubezen, ki ne govori, ne gleda na obe očesi in morda nikoli ne shodi. Ljubezen, ki preprosto je in z objemom tega, ki stoji tukaj ob tebi zaobjame do te mere, da ničesar drugega na tem svetu ni potrebno. Prosim povej vsem, da ni srca, ki ne bi ljubilo, je le človek, ki lahko objame, ljubi globoko in naposled najde srečo, ki si jo ti sama, pred petimi leti prinesla s seboj!

foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

6 komentarjev na prispevek “Kraljičinih pet”

  1. Tako lepo lahko napise MAMA, ki ljubi svoje otroke, kakrsnikoli ze so.
    Veselim se z vami vsemi, presrecna za Sofiino petko, ki bo tudi sestka in sedmica in se in se…. Cestitke veliki punci!

  2. Takšni zapisi lahko nastanejo samo izpod rok nekoga, ki je pustil srcu, da iz njega spregovori ljubezen.
    Hvala draga Petra, da si – točno takšna kot si. Tvoja iskrenost, brez nepotrebnega kiča in olepšav, trka na vrata vesti in me vedno znova opomni, da naj vendar pustim srcu, da zadiha s polnimi “pljuči”. 🙂

  3. Ko sem postal očka mi je otrok podaril novo življenje. Začel sem gledati tudi s srcem Kajti samo s srcem človek dobro vidi, je rekla lisica Malemu princu ko ga je naučila kako naj jo udomači. Ta “bolezen” je neozdravljiva in premaga vse ovire ter nikoli ne mine, če jo neguješ in ceniš.

  4. Čista ljubezen! In lepota, tista, ki se čuti iz globin srca in se nikoli ne konča.
    Čestitke prineski! In tebi, draga Petra!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI