foto: Petra Greiner

Knjige, ki ga sedaj doma potrebujeva za Palčka bralčka, z drugošolčkom iščeva na domačih policah. On izbira med takšnimi, ki imajo čim manj besedila, jaz si želim poučne. Le vprašaj! je tiste vrste otroška knjigica, s katero se mlad bralec zmore uriti v branju in ob enem spoznava nekoliko drugačne vrstnike.

Sonia nam skozi raznolike rastline na vrtu želi približati barvitost ljudi. Kako dolgočasno bi bilo, če bili vsi enaki kot jajce jacu. Pravi, da so nekatere razlike med nami vidne na prvi pogled, spet za druge potrebujemo nekoliko dlje časa, da jih opazimo, saj vsak od nas raste in se razvija po svoje. Sama nam svetuje takole: “Če te zanima kaj o drugih otrocih: LE VPRAŠAJ!”
Prične pri sebi in nam razloži, da si mora vsak dan meriti nivo sladkorja v krvi in si posledično dodajati zdravilo, ki se imenuje inzulin. Predstavi nam take, ki so urni kot strela četudi so na invalidskem vozičku. Spet nekdo mora imeti ob sebi ves čas inhalator, ki mu pomaga takrat, ko težko diha. To bolezensko stanje imenujemo astma. Maja je slepa. Pri premikanju ji pomaga pes vodnik, njenemu prijatelji pa zadostuje palica za slepe. Vid je gluh in se sporazumeva z mimiko obraza in rokami. Veste kako se imenuje ta govorica? Znakovni jezik.
Disleksija je precej razširjena tegoba in učencem je sedaj v šoli veliko lažje, kot prej, ko skupne težave niso imele imena. Otroci (pa tudi odrasli) imajo težave pri branju in pisanju, vendar imajo bogato domišljijo in si pri učenju lahko pomagajo z miselnimi vzorci in slikami.
Na tem mestu predlagam ogled dokumentarnega filma Potovanje v disleksijo, ki je ta hip na ogled na programu HBO.
Jan in Tina sta avtista. Dobro je vedeti, da se avtizem pri različnih otrocih kaže različno. Stvari, ki jih zanimajo, poznajo do potankosti. Kot npr. Jan, ki pozna dinozavre do obisti.  Ana jeclja. Nekatere besede ali zloge ponovi večkrat. Dobro je, da smo kot slušalci ob njih preprosto potrpežljivi!
Nekateri ljudje ob Juliji mislijo, da se spakuje. Vendar ima Tourettov sindrom, zaradi katerega se kremži in spušča glasove. Opazila je, da okolici pomaga, da jim za svojo težavo preprosto pove. Miha ima motnjo pozornosti, ki ji rečemo tudi ADHD. Težko sedi pri miru in ne nagaja, kot mislijo mnogi. Sam pravi, da mu pomaga, da so učitelji in prijatelji z njim potrpežljivi. Poznate koga, ki je alergičen na hrano? Tega je dandanes res veliko. Otroci zelo hitro vedo, da morajo v šoli ali na obiskih povedati, česar ne smejo. Včasih lahko zaužitje take sestavine otroka spravi v hude težave.
Na ulicah lahko srečamo prijazne otroke, ki imajo Downov sindrom. Spoznamo jih po rahlo zavihanih očeh in nasmehu. Radi nas objemajo. Seveda, če smo le prijaznimi z njimi. Resda ne zmorejo vsega, kar počnejo v šoli sovrstniki, vendar so empatični in iskreni.

 

Sonia na koncu knjigice našo raznolikost povzema takole:
“Življenje je zanimivejše in pestrejše,
ker smo si tako zelo različni.
In tako kot rastline na našem vrtu
ima vsak od nas enkratno moč,
ki jo lahko deli z drugimi ter z njo obogati in popestri svet.”

 

Namesto konca pa:
Le eno je treba storiti, kadar česa ne razumemo: VPRAŠATI!

 

Knjigo je izdala založba Grafenauer, ki jo podarja tudi vam.  Skoči na FB stran Zavoda 13 – klik tukaj in v komentar dvigni roko. Lahko tudi nogo. Žrebamo v nedeljo (24. januarja).

 

 

1 thought on “Le vprašaj!”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI