foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Gotovo ste opazili, da so naši posebni otroci bodisi manj privlačni v obraz, bodisi zelo glasni in v vsakem primeru štrlijo iz množice.
Zato sem od nekdaj mojo ljubo Sofio rada lepo oblekla in to veliko bolj skrbno kot njeno starejšo sestro ali mlajšega brata. Pa ne zaradi drugih, temveč za svoje oči in iz ljubezni do nje. Ko je s starostjo potrebovala vedno več terapevtskih pripomočkov, pa sem pričela spoznavat pripomočke, ki po barvi niso govorili o otrocih, ampak so razkrivali, da za oblikovanjem stojijo v glavnem moški, ki razmišljajo le o funkcionalnosti. Zakaj ne uporabijo prijaznejših barv, zaradi česar tkanina ne bo nič dražja? Kje so tisti, ki imajo smisel za oblikovanje, barve in imajo radi tudi posebne otroke? Zakaj je za naše otroke dobro vse, kar jim pride pod roke? Vzgojiteljice me tolažijo, da je bilo včasih še slabše, jaz pa si želim, da bi bilo že danes za naše otroke najboljše. In kako zelo malo truda je potrebno za velike spremembe, smo dokazale vztrajne ženske. Takole je bilo: Sama sem Sofiin voziček Hoggi Bingo raje puščala v vrtcu in jo prevažala z domačim še naprej. Ko pa sem ugotovila, da v posebnem vozičku raje sedi in je sprememba nujno potrebna, sem ga po začetnem uspešnem testiranju odpeljala k Mirici, ki ima v sosednji ulici ličen butik in še lepše posebna oblačila, ki jih sešije povsem sama. Pri tem projektu ji je pomagala študentka Nina Ornik, ki je pod Mirinim mentorstvom spremenila le uporaben voziček v čarobno kočijo za mojo princesko. Njeno ime je všito na strehici, ki nosi tudi čarobne kroge in če sem se včasih rožnati upirala z vsemi štirimi, jo uporabljam tako, da zažari še bolj in ravno toliko, da ni preveč. Strehica se zapira vse do nog in bi jo želela marsikatera mama na povsem običajnem vozičku. Omogoča mi tudi pogled iz vrha, ponudim pa ji lahko tudi trdo temo. Oba z možem se strinjava, da je sicer voziček idealen za vožnjo, saj je vodljiv le z eno roko, napihljiva in dovolj velika kolesca pa je ne silita v poskakovanje, temveč ponujata udobno sedenje, četudi je pod njo še tako strašljiv teren. Mnogi plusi vsemu navkljub niso bili dovolj, zato se me je dotaknila pripravljenost lastnice znamke Miricota, ki sem jo omenjala zgoraj in ji maham vsakič, ko hitim po ulici mimo njenih prostorov in mlad zanos študentke Nine. V to stilno preobrazbo Sofiinega vozička, sta vložili precej ur, mnogo ljubezni in pozornosti. Za mrzle dni bo dobila še hlačno dekico, ki bo obvarovala njene tanke nogice pred mrzlim vetrom in ji bo omogočala miren spanec, medtem, ko bom sama dirjala po opravkih ali jo bo oče odpeljal na miren sprehod. Njen bratec Lev jo že sedaj rad potiska pred sabo in še malo, pa bom imela proste roke tudi, ko bo na kupu vsa moja družina. Da, moja Sofia zunaj večkrat joka, po izgledu ni ravno povsem običajna, a je v svojem preoblečenem vozičku prava princesa.

O skrivnosti Miri s coticami v prihodnjih dneh.

Miricota: http://miricota.com/

Voziček v originalu
Voziček v originalu
Po preobrazbi
Po preobrazbi

5 komentarjev na prispevek “Lisina kolumna: Voziček za princesko”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI