foto: Mala ustvarjalnica

Mala ustvarjalnica ima veliko srce. Lastnica Martina Čepon nas je konec leta kontaktirala  in želela pomagati našemu Zavodu 13 na konkreten način. Izdelala je prelep rdeč srček in našo trinajstico, kar si lahko ogledate tukaj -klik.  Med tem časom je pričela po naročilu in posebnih željah izdelovati tudi za druge prijatelje, vendar, kot pravi sama: “Napakam, slabim odločitvam, slabim izkušnjam se ni moč izognit, vseeno pa iz njih lahko potegneš lekcije za naprej,” kar prinaša vsem nam skupaj močan zagon za začetek ali nadaljevanje zgodb, ki jih kreiramo.

 

 

Sama si me kontaktirala in ponudila, da za nas izdelaš prav posebne srčke – obeske za ključe. S čim je Zavod 13 pritegnil tvojo pozornost?
Mojo pozornost sta v prvi meri pritegnili ti in tvoja hčerka Sofia. Vajino zgodbo sem po različnih medijih spremljala od kar si postala Slovenka leta. Potem pa je prišel november 2020 in z Urbanom sva urejala račune in ugotavljala, da je za nama poslovno precej uspešno leto in mene je prešinilo, da morava to »uspešnost« deliti. Res se mi zdi pomembno, da svoje »uspehe« deliš z drugimi. Kakorkoli, v tistem trenutku, sta se mi v sliki prikazali vidve s Sofio in Zavod 13. Kot pri večini stvari v moje življenju, sem vedela, da je to to in da to moram realizirati.

 

foto: Mala ustvarjalnica

Po osnovni izobrazbi si socialna pedagoginja. Kako si pristala v svetu rokodelstva? Pogrešaš morda vseeno kaj lasten poklic oz. delo?
Res je, diplomirala sem iz socialne pedagogike in obdobje študija je bilo eno izmed mojih najljubših obdobij. Sam študij je bil precej usmerjen v praktično delo, veliko smo bili na terenu, med ljudmi, v različnih ustanovah itd. V svet rokodelstva pa sta me vpeljali mami in moja babica. Mami nam je kot otrokom zašila precej oblačil, babica pa me je med poletnimi počitnicami učila kvačkanja in pletenja. Enostavno me je skozi vsa obdobja vleklo v smer oblikovanja, šivanja, ustvarjanja. Spomnim se, da sem ob koncu osnovne šole pokvarila mamin šivalni stroj in takrat sta mi starša kupila tega, na katerega šivam še danes. No, ravno pred kratkim, sem si za svojih 30, kupila prvi industrijski stroj. Ne bi rekla, da pogrešam lasten poklic. Ne zato, ker me ne bi veselilo delo z ljudmi, le zdi se mi, da je trenutno situacija na delovnih mestih, kjer bi se lahko zaposlila pretirano stresna in naporna. Priznam, ne želim si delati v šolstvu, ne v zdravstvu, ne v sociali, saj se mi zdi, da se večina ljudi tam izčrpava (zaradi pomanjkanja kadrov, prevelike odgovornosti, ki jim jo nalagajo itd.). Ob dveh majhnih otrocih se mi zdi, da imam idealno službo kot bi si jo lahko želela. Bi me pa zanimalo kdaj v prihodnosti kaj na temo socialnega podjetništva (vključevanje ranljivih skupin v moje podjetje ipd.).

 

foto: Mala ustvarjalnica

Med izdelki, ki jih lahko najdemo v tvoji spletni trgovini se zdi, da zmoreš narediti prav zares karkoli. Kako se odpiraš novim idejam?
Jaz živim za nove ideje! Najbolj sem vesela sporočila strank v stilu »gledam med vašimi izdelki, pa nisem opazila … bi se ga dalo izdelati?« Zdi se mi, da imam pri svojem delu ravno pravo ravnovesje med izdelki, ki jih izdelujem na zalogo (jih stranke lahko kupijo na spletni strani, jih ponujajo druge trgovine po Sloveniji) in izdelki po naročilu. Brez slednjih si ne predstavljam svojega dela oz. podjetja. Tudi svoj delavnik si ponavadi oblikujem tako, da imam kombinacijo obojega. Je pa minus dela po naročilu to, da je težko vnaprej postaviti ceno izdelku, ki je naročen oz. se strankam večkrat zdi previsok v primerjavi z izdelki na zalogo.

 

foto: Mala ustvarjalnica

Tvoj mož te v enem od blogov opiše, da se ti ‘fučka’ za to, kaj bo rekla okolica in da je tvoje vodilo od nekdaj, da moramo delati to, kar nas veseli. Kaj bi svetovala posameznikom, ki mencajo na mestu in si prvega koraka ne upajo narediti?
Od kar se spomnim sem »rinila« po svoje. S stilom oblačenja, z dejavnostmi, ki sem si jih izbirala, z raznimi potovanji ipd. Od nekdaj imam neko jasno vizijo, kaj si želim, v katero smer grem, kaj mi je všeč itd. Priznam, težko razumem ljudi, ki ne vejo, kaj bi, ki ne vejo, kako bi izkoristili življenje, izkoristili prost teden, dan ali prosto uro ipd. Zdi se mi, da je večino ljudi, ki mencajo na mestu, strah, da bodo naredili napako, da bodo stopili narobe, naredili napačen korak. Ampak življenje je po mojem mnenju ravno to, ravnovesje med »pravimi« in »napačnimi« koraki. Napakam, slabim odločitvam, slabim izkušnjam se ni moč izognit, vseeno pa iz njih lahko potegneš lekcije za naprej, ugotoviš, kaj nisi, v katero smer si ne želiš iti itd.

 

foto: Mala ustvarjalnica

In še: Kaj bi si v potrošniškem svetu želela od domačega kupca?
Želela bi si, da pri kupcih ob nakupu izdelkov, storitev, ne bi bil glavni faktor cena. Tudi sama sebe večkrat ujamem pri iskanju čim cenejše ponudbe za nakup različnih stvari, a na koncu vedno pridem do spoznanja, da so bili dobri nakupi, tisti nakupi, kjer sem kupila stvar, ki me je prepričala ne glede na ceno. Zdi se mi, da je glavno vodilo kupcev še vedno v veliki meri »čim več za čim manj«, čemur bi se morali po mojem mnenju odpovedati.

foto: Mala ustvarjalnica

 

Mala ustavarjalnica podarja en prav posebni srček z našo trinajstico. Dvignite roke na FB strani Zavoda 13 – klik in počakajte na nedeljo, ko bomo izžrebali nagrajenca/nagrajenko.

 

info:
https://www.malaustvarjalnica.com/
Akcija prodaje za Zavod 13.
FB stran
IG

1 thought on “Mala ustvarjalnica za velika srca”

  1. Kako toplo. Vajin klepetek ogreje.
    Srček me že čaka na pošti, a kmalu zopet pokukam v to toplo trgovinico.
    Objem obema.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI