foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Že nekajkrat smo Sofii namignili, da bi lahko bila za pusta deklica brez dodatnega kromosoma, pa se tega ni nikoli kaj posebej razveselila. Zadnje leto sem razmišljala, da bi ji ponudila telo, ki bi jo ubogalo, vsaj za kakšen dan. Ampak če sem natančna in dosledna (tudi to se primeri), sem na današnji, še posebej razigrani dan pomislila, kako bi bila zanjo in vse ostale posebne otroke lepa izkušnja, če bi se rodila v okolje, ki bi jo odprtih rok sprejelo že prve ure.
Si predstavljate, kako mora biti nebogljenemu otroku, ki priveka na mrzli in pretirano osvetljen svet? Dobro, tega omehčajo roke matere in prešerni nasmehi vseh sorodnikov. Zgoraj videnega otroka, pa so odnesli že prve minute le z mojim bežnim poljubom na čelo in očetovim zaskrbljenim pogledom. Kako se boš veselil, če pa male štručke ne moreš nahraniti niti s tistimi borimi 30 ml. Vedno nove preiskave utripajo v soju ‘Nekaj je narobe!’, ti sam pa se prve dni z vsem gonom za preživetje ženeš, si ponavljaš in  prepričuješ, da bo nemara na koncu tako vse v redu. S strahom držiš svojega otroka, ga narahlo objameš, ker te strah, da bi ga smrt lahko odnesla tik pred tem, da se nanj celo navežeš. Dajte sporočiti vsem vpletenim, naj prigovarjajo takemu otroku, da bo še vse v najlepšem redu, dasiravno se morebiti ne bo vedno končalo tako, kot bi si želeli vsi udeleženci. Povejte jim, naj verjamejo vanj vsaj oni, medtem, ko starša predihavata tokrat poporodne in sunkovite popadke, ki niso bili zapisani v nobeni od knjig. Pridržite otroka z vašo, morda le strokovno ljubeznijo, ki bo duši pomagala, da se bo lažje veselila tistega ‘jutri’. Mirneje počakala na spokojni mamin utrip in dočakala očetov objem popolnega sprejemanja. Z vsem svojim srcem, ki ga nosite pod sterilno belo haljo mu dajte vedeti, da je vreden ljubezni in da ste veseli njegovega prihoda. Da, čeprav ima telo, ki si ga prav nihče ne bi hotel posebej izbrati. Povejte mi prosim ali mi lahko zagotovite, da bo naslednji posebni otrok, ki se bo rodil v naših porodnišnicah deležen lepše dobrodošlice, saj nazaj nikakor ne more. Mu boste ponudili vse našteto ali le upojač in meden dotik, da je pravzaprav vreden ljubezni? Dobrodošlice ni potrebno izobesiti. Tak otrok bo vaše veselje zaznal čez ves hladen in mračen bolnišnični hodnik.

Ne le danes na norčav torek, ko si lahko nekaj povsem drugega, kar v resnici si. Tudi vse preostale dni, je moja ljubka deklica, kot bi bila brez odvečnega kromosoma. Moje roke jo zjutraj objamejo, poljubi pa kar ne nehajo deževati. Tudi sama si kopalke nadenem izven kopališča, kot sem jih s strašnim veseljem in ne prvič, v želji biti plavalka iz ’60, to pustno soboto. Oblečem si jih poleti, pod prosojno obleko. Medtem pa kopalne kape ne nikoli ne uporabljam in si zataknem le rože. Moji lasje so namreč navajeni še tako strašnega cunamija.

2 komentarjev na prispevek “Me boste prihodnjič pričakali z radostjo?”

  1. Ah, ja… z radostjo…. Mame zagotovo…in naj bo s čim manj strahu!
    Naj bo vajino vsako jutro nekaj najlepšega, kar se zgodi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI