foto: Doris Markač

Knjigo sem dobila nekoliko pred aktualno fazo najstništva, ki je mojega prvega otroka iz zabavnega dekletca spremenila v uporniško molčečnost odraščajoče hčere. Na to seveda nisi nikoli pripravljen in nehote vlečem vzporednice s starševstvom ob posebnem otroku.
Stavek psihologinje dr. Ane K. Šoljaga me že takoj na začetku pomiri: “Znano je, da so najstniška leta zahtevna ne samo za najstnike, temveč tudi za njihove bližnje, predvsem starše.” In sprva se obrnem prav nam – staršem, ko nam pokaže ogledalo, v njem pa izpraša:

 

1. Kakšen vzgled si svojim otrokom?
Ste toliko razumni, kolikor razumnosti pričakujete od svojega najstnika? Ste, kadar se za nekaj odgovorite, tako vestni, kot to pričakujete od svojega najstnika?
2. Znamo ločiti otroke od sebe?
V kolikšni meri je vaš občutek sreče, uspeha in samospoštovanja odvisen od vedenja in odločitev vašega otroka? Ob tem pomislim tudi, kakšen vpliv ima name partner, ki v teh vprašanjih sovpada na sosednjem tiru?
3. Spoštuješ svoje otroke?
Ali dovolj spoštujete svoje otroke, da ne rešujete vseh njihovih problemov namesto njih? Spoznam, kako težko preklapljam med otrokom, ki ne zmore ničesar, do tistega, ki bi ga na čase rada obvarovala pred zunanjim svetom.
4. Kakšna je tvoja komunijacija?
Kako pogosto se s avojim otrokom pogovarjate o tistem, kar je pomembno njim in ne vam? Oh, ja. To si moram nekam zapisati in upoštevati v povsem običajnem dnevu.
5. Znaš poskrbeti zase?
Pozor pri naslednji vprašanjih!! Ste do sebe tako nežni, kot ste nežni z nekom, ki ga imate radi? Si oproščate? Kdaj ste zadnjikrat sproščeno kam odšli in si privoščili kaj, kar je lepo samo za vas? No, to in še nekaj odličnih vprašanj v sami knjigi terjajo odgovore tudi, če smo povsem sami, imamo le partnerja, ali so otroci že odrasli.

 

Kasneje nas knjiga vodi skozi komunikacijo, kjer sem si delala malodane zapiske. Saj sem poosebljen kričač. Potrjeno je tudi dejstvo, da morava biti oba vpletena (beri: starša) še kako složna, enako misleča in postavljati identične meje. Kot je bilo to ključno tam do petega leta otrokove starosti, to prihaja v ospredje še danes. Morebiti še bolj konkretno! Skozi strani zajadramo med teme, kot so prva ljubezen, spolnost, nasilje, izhodi, splet, domače zadolžitve, droge in podobno. Če naši starši z nami niso nikoli govorili o spolnosti, potem je še toliko bolj pomembno, da sami o njej spregovorimo s svojim otrokom. Takrat, ko je pravi čas in ne, ko je že prepozno. Ločitev je tisto grozljivo stanje, ki ohromi oba vpletena in lahko v vrtinec prepirov, kričanja in nagajanj spravi še otroka, ki je morda po bitki ne bo tako dobro odnesel, kot odrasla. Vendar to še ne pomeni, da ostajamo v nezdravem zakonu zaradi otrok, temveč se morebiti za samostojno pot odločimo prav zaradi njih. Mirno in zdravo domače okolje jim pripada!
Kot mamo otroka s posebnimi potrebami me veseli, da se je Ana odločila nekaj prostora v knjigi nameniti najpogostejšim motnjam. Anksioznim stanjem, ADHDju, pa na drugi strani motnji pozornosti, vedenja in razpoloženja, ter nas sili pogledati nikoli prav sprejetemu dogodku, kot je samomor oz. že misel nanj, pred katerim imamo vsi nek nerazumljen sram.
O njem se bomo pogovarjali konec meseca bolj intenzivno na istem mestu. Tukaj je dogodek (klik) z naslovom Samomori so med nami.
Navsezadnje mi je knjiga dala veliko upanja, kot orodij, s katerimi lahko ob misli na otrokovo najstniško obdobje, kot lastno nemoč, naposled zaviham bolj samozavestne rokave. Kot nas opogumlja knjiga z besedami:
“Najstniki se morda ne pogovarjajo veliko z nami in nam ne dajo zlahka vpogleda v svoj svet, vendar razmišljajo o nas. Morda nas pogosto ne poslušajo kaj dosti, vendar nas gledajo. Učijo se od nas. Pogovarjajo se z nami in dajejo pripombe k našim postopkom, vrednotam, idealom.
Njihovi možgani marljivo vsrkavajo naše odtise. Tisto, kar smo mi za njih danes, bomo za vedno vgradili vanje, zato kar smo za njih danes, bomo za vedno vgradili vanje, zato bodimo prav tisto, kar si želimo, da bodo oni.”

Pogovor z izkušeno psihologinjo na področju nastništva je na sporedu v torek, 22. januarja ob 18 uri v Mladinski knjigi na Ulici 10. oktobra v Mariboru. V koledarju dogodkov jo lahko najdete še drugod po Sloveniji. Knjigo podarjam tudi vam in jo bo ob snidenju tudi podpisala. Pod fotografijo na FB strani Zavoda 13 (klikni semkaj) dvigni roko. Žrebam v torek ob 12h.

1 thought on “Najstnik v hiši”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI