Njegove portrete sem sprva začela srečevati ob intervjuvih v Delovi sobotni, kmalu zatem na Oninih straneh in seveda sem si zaželela, da nekoč naredi portrete tudi z menoj.  Jože Suhadolnik je fotograf starega kova. Ko stojiš pred njim ne rabiš razmišljati, kako lep boš na fotografiji izpadel, on iz tebe izvabi točno to, kar preprosto si.

Kot sem ti že omenila, sem si resnično dolgo časa želela, da narediš časopisno portretne fotke z menoj prav ti. Se tudi sam zavedaš, da fotografije v časopisih nagovarjajo tudi povsem same po sebi? 
Portretna fotografija je vsekakor posebnost. Zahtevna predvsem  ker običajno portretiranca osebno ne poznaš. Če medsebojne privlačnosti ni je rezultat slab. Redno skušam o človeku ki ga portretiram že pred slikanjem vedeti kaj počne, s čim se ukvarja. Danes v dobi družbenih omrežij to ni težko.

Ob nastajanju fotografij ob tebi mi je všeč, da sama ne rabim prav nič razmišljati. Portretiranec se ti lahko le prepusti.
Odvisno, če mi portretiranec zaupa. Pridobiti zaupanje pa je najteže, če ljudi nimaš rad. Če je portretiranec samo objekt potem ni kemije ni izdelka

Na FBju nas dnevno ‘osrečuješ’ s ČB fotkami iz ’80. Si bil v tistem času glasbeni fotograf? Lahko rečeš, da si se vse do danes malodane umiril, ali nas vse skupaj življenja sama vodijo v bolj umirjene in varne vode. Posledično tudi finančno bogatejše?
Ne, jaz sem vseskozi portretni fotograf. Človeški in živalski obrazi so mi razkrili tudi obraze rastlin in nežive narave.

Zame si absolutno kralj portretne fotografije. Omenil si mi, da ženske, ko se jim ponudiš sam, razumejo ponudbo precej nerodno. Kako to, da po eni strani nimamo nobene zasebnosti več, saj se ves čas fotografiramo tudi sami, golota ni več tabu, potem pa se ženske počutijo kot ‘napadane’. Prav tako ne vem, zakaj ženska svojemu moškemu ne bi podarila foto knjigo lastnih aktov brez, da bi bil njen moški lahko ‘ljubosumen’ na fotografa samega. Verjetno na ginekologa nikoli ne bo, pa gre celo za dotik.
Nemogoče je razložiti ženski osebi kaj pomeni zrela lepota če venomer trpi za izgubo svoje podobe kot jo je videla ko je bila stara 18 let. Z akt fotografijo se ne ukvarjam ker imam svoje videnje golega telesa. Skoraj nemogoče je razložiti zakaj bi rad slikal portrete določenih ljudi. Kipar Jakov Brdar mi je nekoč priznal da se vozi z avtobusi mestnega prometa in med vožnjo preučuje obraze ljudi na avtobusu. Meni se to dogaja ko hodim po ulicah ali pijem kavo v kavarni. Pred 20 leti si pristopil, se predstavil in v devetih od desetih primerov tudi slikal portret. Danes je to praktično nemogoče.

Ob poplavi fotografij rada rečem, da so še vedno največ vredne tiste, ki jih naredimo z lastnimi očmi in drugim ljudem ne bodo niti vidne. Ostal bo le občutek tistega trenutka. Imaš kakšnega tudi ti?
Absolutno mi je žal da nikoli nisem fotografiral Lojzeta Kovačiča. Živel je samo nekaj ulic stran od mene.

 

info:
http://www.suhadolnik.eu/
FB
IG

 

1 thought on “Najtežje je pridobiti zaupanje”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI