foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Mednarodni festival oranžnih vin v Izoli je glede na število vinarjev (68) dobil resnično mednarodno veljavo. Vsako leto se najde vsaj nekaj novih, ki želijo skočiti na oranžni vlak. Kakšna vina so oranžna vina?
Gre preprosto za spontano fermentirana in macerirana bela vina. S podaljšanim stikom grozdnih jagod z moštom se izlužijo tanini in vse tisto, kar je sicer značilno za rdeča vina.  Vinarji, ki ustvarjajo oranžna vina, se navadno gredo naravno, ekološko ali celo biodinamično pridelavo. To so posebni “karakterji”, ki delajo posebna vina, katerih pa se mora povprečen vinski okus navaditi. V Izoli se je zvrstila cela plejada bolj in manj znanih obrazov vinskega sveta. Presenetilo me je relativno majhno število Štajercev (manj kot 10%), kjer oranžni vinarji očitno še vedno veljajo za krivoverce, s katerimi ni modro občevati. Prav tako odsotnost nekaterih velikih imen, kot sta Čotar iz Krasa in Muster iz avstrijske Štajerske. Govori se, da festival postaja vse bolj priljubljen in hkrati vse manj oranžen, saj gre za trend, ki se dobro prodaja. Toda, če pustimo trende in hipsterstvo oranžnih vin ob strani, ne moremo mimo dejstva, da je sonaravna pridelava vina v porastu in tudi okus vinoljubov se nagiba v smer naravnih in “terroir” vin.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Obiskala sva vse veljake, od domačega Šumenjaka, Acija in Marofa do velikih imen z zahoda naše male države, kjer je takšna pridelava vin očitno že dolgo nekaj vsakdanjega. Lepo je pokusiti oranžne rebule Radikona in Svetlika ter skrivnostno čarovnijo Batičevega Angela. Seveda so tu še klasiki kot Lunar, Puro, pa ekstremne penine iz Casa Caterina. Resnično je vsaj malo frajersko piti “samo” penino, ki se postavlja ob bok ali celo presega šampanjec.
Nekoliko sem bil razočaran na Gruzijci, ki so tokrat imeli skoraj izključno slovenske in italijanske zastopnike. Pred leti sem na Ljubljanskem gradu v okviru Label grande karakterre srečal Gruzijce osebno in škoda, da jih nisem tudi tokrat. Vina so svoj svet. Tudi oljčna olja, katerih ni manjkalo. Žal mi je, da tako malo Slovencev pozna resnično kvaliteto domačih olj, ki segajo v sam svetovni vrh in redno pobirajo najvišja priznanja in obračajo oči.

Za konec bi povedal, da se včasih izplača ponižati pred naravo, biti tiho vsaj eno leto in narediti dobro vino.

Sašo Greiner

foto: Sašo Greiner
foto: Sašo Greiner

4 komentarjev na prispevek “Naravno, pa čeprav hipstersko oranžno vino”

  1. Oranžna vina niso nujno fermentirana z lastnimi kvasovkami. To je osebna preferenca vinarja. Prav tako se sonaravnost, ekološkost in biodinamičnost brez prave podlage pripisuje oranžnemu stilu vina.

    Vse skupaj pa se gre za tehnologijo pridelave, ki je postala svojevrstna in zanimiva, je pa zaradi trženjskih pristopov in želje po večji prodaji postala laguna za “posebne” vinarje.

  2. Seveda niso nujno fermentirana z avtohtonimi kvasovkami, vendar “po večini” so. Tudi niso nujno ekološke ali biodinamične pridelave, vendar “po večini” so. Če vzamemo čez palec vinarje, vidimo, da jih večina dela tako. Lahko pa narediš oranžno vino tudi z vse prej kot naravnim grozdjem in kvasovkami z okusom banane in oreškov. Vse je mogoče.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI