foto: Petra Greiner

Andreja in Kristina se poznata že dolgo časa, vendar se zadnje čase vidita le poredko. Če pa imata čas, pa ga izkoristita in gresta na kavico, da malo nadoknadita s klepetom. Ponavadi govorita o svojim otrocih. Tokrat je Andreja pojamrala, kako je njen otrok, dvoletni Anej, zadnje leto precej bolan, Kristina pa je potrkala po lesu in povedala, da oni pa imajo očitno kar srečo, saj njihova dvoletna Katja, razen nekaj krajših prehladov sploh ni kaj dosti bolna, pa čeprav hodi v vrtec.

Pred letom dni sta Andreja in Kristina peljali svoja otroka v vrtec in šli delat. Obe so klicali okoli enih, da sta otroka bolna. Pustili sta delo, povedali šefici kam gresta in šli v vrtec po otroka.

Anej je imel vročino 38C, malo zamašen nos, smrkal je in tožil,da ga boli grlo. Andreja je takoj pohitela k pediatru. Ta je sinka pogledal in povedal, da je verjetno viroza in da težko kaj pametnega reče, saj so se težave komaj začele. Predpisal je sirup in svečke proti vročini in ju poslal domov. Andreja ni vedela, kaj naj naredi, saj je bil otrok slabo razpoložen, cel čas je smrkal, kašljal, skoraj nič ni jedel in takoj ko so mu zbili vročino, mu je le-ta spet narasla. V sredo je zato šla ponovno k pediatru, ki je rekel, da ne sliši pljučnice in da je normalno, da je otrok ob virozi par dni slabše razpoložen. V petek zjutraj je bil otrok brez vročine in Andreja je že mislila, da je zdrav. Po kosilu pa je spet dobil vročino. Dala mu je svečko in vročina je padla, otrok pa zaspal. Ko se je zbudil, je spet imel vročino. Andreja ga je zato peljala k dežurnemu zdravniku. V malem kraju, kjer živijo, namreč ni posebej dežurnega pediatra. Tisto popoldne je dežural mlad specializant, ki ni imel dosti izkušenj z zdravljenjem otrok. Vseeno je korektno opravil pregled, a ker je mama povedala, da je otrok že teden dni bolan in ni nič boljše, se je odločil, da ga za ziher vseeno pošlje v bolnico. Tam so otroka sprejeli, mu dali sirup proti vročini in ga dali v sobo in spat. Zjutraj so mu naredili laboratorij, ki je pričakovano pokazal virozo. Ker je otrok v bolnico prišel ponoči, so se vseeno odločili, da ga obdržijo še eno noč. V nedeljo je prišel dežurat nov pediater, otroka je pogledal in opazil, da z njim ni nič posebnega. Ker pa ga ni on sprejel, se je odločil, da ne bo nič narobe, če ostane v bolnici še eno noč in ga drugi dan pogleda in nato odpusti domov zdravnik, ki ga je sprejel. Pa tudi odpustnice se mu ni dalo pisati. V ponedeljek je tako otrok šel domov, v torek pa v vrtec.

Katja je imela vročino 38C, malo zamašen nos, smrkala je in tožila, da jo boli grlo. Kristina je v vrtcu vzela hčerko, šla z njo domov, možu pa naročila, da naj v lekarni vzame zdravilo proti vročini. Naslednji dan je poklicala pediatrinjo in se z njo dogovorila, da ji odpre stalež. Dobila je vsa navodila in naj pokliče v četrtek, če ne pride prej po večjega poslabšanja. V četrtek sta se slišali in se dogovorili, da obisk še ni potreben, saj je na pohodu viroza, ki jo je hčerka verjetno dobila v vrtcu. Pomembno je, da je kak dan otrok brez vročine najprej zjutraj, kajti potem bo čez kak dan že cel dan brez vročine. Če ne bo hčerka do ponedeljka zdrava, se bosta oglasili na pregled, drugače bo pa šla Kristina v ponedeljek v službo, otrok pa v vrtec. Tako je tudi bilo. Hčerka je čez vikend počivala, pila čaj in v ponedeljek je šla v vrtec.

Otroka sta bila potem še cel ta in večino prihodnjega tedna zdrava. Nato pa sta naslednji petek spet oba zbolela. Katja je imela vročino do 38,5 in bila je slabo razpoložena. Anej je imel vročino do 38,5 in bil je slabo razpoložen.

Kristina je bila cel vikend doma s Katjo, ki je dvakrat na dan dobila sirup, ki ji je temperaturo zbil za nekaj ur. V ponedeljek je bila mala brez vročine, dobro razpoložena, zato je šla v vrtec, Kristina pa v službo.

Andreja pa je Aneju takoj dala svečko in ker je zvečer ponovno dobil vročino, ga je pobasala in peljala k dežurnemu. Ponovno je delal mlad specializant, ki je pogledal otroka, pri katerem ni opazil nič posebnega. Ker Andreja ni imela s sabo odpustnice iz prejšnjega tedna, tudi ni vedel, kaj so delali v bolnici, mama je samo rekla, da je bil v bolnici 4 dni, ker naj bi imel čuden laboratorij. Otrok je med pregledom mirno spal, lepo dihal, zato je specializant mami povedal, da žal ne more narediti laboratorija, ker ga ponoči ni in jo poslal domov z navodili. Drugo jutro je Anej še zmeraj imel vročino in Andreja ni čakala, temveč je ponovno šla k dežurnemu. Tokrat je bila dežurna starejša zdravnica. Andreja je povedala, da je otrok bolan že cela dva tedna in da je bil prejšnji teden kar štiri dni v bolnici, ker niso točno vedeli, kaj mu je, zdaj je pa spet zmeraj slabši. Zahtevala je laboratorij in vse preiskave. Zdravnica je na hitro otroka pogledala, videla, da ni posebej prizadet in ne rabi hospitalizacije. Ker pa ni imela na voljo laboratorija, mu je vseeno dala antibiotik. Za ziher je dala takega, ki pokrije dosti bolezni, jemlje se pa le tri dni. Vedela je, da ni ravnala po smernicah, a je s tem pomirila mamo. Anej je tako v soboto, nedeljo in ponedeljek vsak dan spil malo antibiotika in bil v ponedeljek zdrav. V torek je šel nazaj v vrtec, Andreja pa v službo. Andreja je bila prepričana, da mu je pomagal antibiotik, dejansko pa je bila le blažja viroza, ki bi minila brez kakega posredovanja.

Kot je običajno v januarju, ko so otroci spet na kupu in zunaj postaja mrzlo, so tudi pri Andreji in Kristini zboleli. Gretje v službi, mraz na poti do tja, sodelavci, ki so prišli nahodni in so kašljali povprek so samo pripomogli, da sta obe zboleli. Kmalu zatem pa tudi otroka.

Anej je pričel kašljati, smrkati, dobil je malo vročine. Jamral je, da ga vse boli.
Katja je pričela kašljati, smrkati, dobila je malo vročine. Jamrala je, da jo vse boli.

Kristina si je že zase uredila teden dni bolniške, tako da sta tisti teden s hčerko skupaj odležali. Bili sta sicer utrujeni, ampak ker sta bili ta teden skupaj toliko, kot že dolgo ne, jima ni bilo prehudo preboleti te viroze. S ponedeljkom je šla Kristina v službo, otrok pa v vrtec.

Andreja pa je seveda svojega enako bolnega otroka peljala k zdravniku. Ko je prišla do vrat pediatrove ambulante, je videla, da je čakalnica polna. Ni šans, da bo z bolnim otrokom čakala 2 ali 3 ure. Raje bo šla zvečer do dežurnega. Kar se tiče gneče, je dobro naredila, saj je pri dežurni zdravnici čakala slabo uro. Vseeno pa je ob devetih zvečer z bolnim in utrujenim otrokom težko čakati. Ko je bila na vrsti, tako ni izgubljala časa in je zdravnici takoj povedala, kaj je z otrokom. Predvsem, da je zmeraj bolan, da je bil že v bolnici  in da mu pomaga le oni ta močan antibiotik, ki se jemlje tri dni. Mlada specialistka, nevešča dela z otroki, je v sistemu preverila in videla, da je otrok res bil v zadnjem času poslan v bolnico in da je kasneje prejemal ta antibiotik. Pa tudi konflikta z mamo si ni želela, zato je otroku napisala antibiotik za tri dni in ga poslala domov. Otrok je tako bil še naslednja dva dni doma in nato ga je Andreja, prepričana, da je antibiotik prijel tako kot zadnjič, poslala v vrtec. Žal pa otrok še ni prišel dovolj k sebi po virozi in po dveh dneh vrtca je spet zakuhal. Pri pediatru pa spet gneča, ampak tokrat Andreja ni čakala do večera, pač pa se je vrnila v ambulanto čez tri ure, ko skoraj ni bilo več gneče. Bilo je le nekaj mamic, ki so pripeljale svoje novorojenčke na sistematske preglede. Sestre so želele Andrejo naročiti na drug dan, a se ni dala. Njen otrok je že mesec dni skup bolan in ni šans, da gre, brez da ga zdravnik pogleda. Tako je prišla takoj na vrsto do pediatra, saj sestre niso želele, da so novorojenčki predolgo v isti čakalnici, v kateri je bolan otrok. Pediater je otroka pogledal, zabeležil tudi to, da je otrok vmes bil v bolnišnici in kateri anbitiotik je prejemal, a ni nič komentiral, saj ni želel omadeževati kolegov. “Za laboratorij ste žal danes prepozni, a zgleda bolj, da gre za neko virozo. Počivajte doma, po potrebi zbijajte temperaturo, pije naj dovolj toplih tekočin. Če pa bo stanje slabše, se pa vidimo na kontroli.” Andreja ni bila najbolj zadovoljna, kako se je želi pediater hitro odkrižati: “Torej ni pljučnica ali pa kaj takega. Ne rabi onega antibiotika, ki je takrat takoj pomagal?”. “Ne, trenutno ne zgleda, da bi rabil antibiotik. Pa tudi pljučnice ne slišim. Zmeraj je pa možno, da se kaj razvije. Če bo otrok slabši, lahko greste tudi do dežurnega. Na kartici pa vas čaka recept za sirup proti vročini.”  Andreja je šla v lekarno in domov. Pot jo je utrudila in ker tudi sama ni bila najbolj zdrava, je želela malo počivati. Samo kaj, ko se otrok s tem ni strinjal in je jokal celo popoldne. Dvakrat je dobil sirup in dvakrat je dal zaspal za maksimalno pol ure, potem pa spet v jok. Andreja ni videla druge rešitve, kot da gre do dežurnega. Temu je razložila, da je danes že bila pri pediatru, ki ji je rekel, da se verjetno dela pljučnica in da mora takoj k dežurnemu, če bo otrok slabši. Tako je dobila napotnico in ponovno je bila v bolnici. Tam ji je pediater povedal, da pljučnice ne sliši, da tudi laboratorij ne kaže pljučnice, ampak ker je otrok zadnje čase res dosti bolan, bodo počakali par dni, da vidijo, kaj se bo razvilo. Tako je bila 4 dni v bolnici. Otrok je vmes postajal malo bolj zdrav in precej bolj tečen, saj ni bil navajen biti zaprt v mali sobi, brez očeta, brez ostale družbe. Večino dneva je sicer prespal ali pa je na tablici gledal risanke. Ker je bil otrok relativno zdrav, se v bolnici zdravniki in sestre niso pretirano ukvarjali z njim. Na viziti so rekli, da gre na bolje, pljučnice ni bilo slišati, samo počakati je bilo treba na kontrolne izvide. Četrti dan so končno naredili kontrolni laboratorij, ki je bil super in lahko sta šla domov.

Mine mesec, pust je mimo in Andrejin sin je spet zbolel. Istočasno pa je zbolela tudi Kristinina hčerka. Mogoče sta se okužila istočasno na pustnem rajanju za otroke in njihove starše. Anej je začel pokašljevati, slabo se je počutil, imel je malo vročine in zamašen nos. Katja je začela pokašljevati, slabo se je počutila, imela je malo vročine in zamašen nos.

KRISTINA je poklicala pediatra, povedala, da ima otrok prehlad in se dogovorila, da bosta še jutri in v petek doma. Dobila je bolniški stalež. Minil je vikend in v ponedeljek je šla Kristina v službo, hčerka pa v vrtec.

ANDREJA je v sredo prav tako ostala doma. Poklicala je otrokovega pediatra, kjer so ji povedali, da je gneča, da pa lahko pride jutri ob treh, saj delajo slučajno popoldne. A zvečer je otroku temperatura narasla preko 39 in to dve uri po tistem, ko je dobil svečko. Ni želela spet biti štiri dni zaprta v bolnici, zato je raje šla v bližnje večje mesto, kjer je nonstop dežuren pediater. Temu je lepo razložila, da je njen otrok precej bolan, da je že 2x bil v bolnici, ko ni pravi čas dobil onega močnega antibiotika za tri dni. Pediater je otroka pregledal in ocenil, da tokrat bolnice ne potrebuje. Vseeno pa je napisal antibiotik za 3 dni. “Bolj za ziher,” je rekel. “Da ne bo kakih komplikacij.” Andreja je pridno otroku dajala 3 dni anbiotik, ob tem pa sta pila čaj in po potrebi vzela sirup proti vročini in čez par dni je bil otrok kot nov. Očitno ta antibiotik res pomaga. Poklicala je svojega pediatra, da ji je uredil bolniško. Ta pa si je v glavi naredil zaznamek, da mora biti pri tem otroku bolj pozoren, saj je očitno eden tistih revežev, ki so nonstop bolni in težko zvozijo brez antibiotika.

Andreja: “Vidiš! Zmeraj je nekaj. Še dobro, da sva bila takrat v bolnici, ko se je tista pljučnica naredila. Pa dobro, da mu ta antibiotik še prime, drugače res ne vem, kaj bi, če je nonstop bolan. Res upam, da bo bolj zdrav, ko malo zraste. Ti imaš res srečo, da je tvoja tako zdrava.”

Kristina: “Ja. Trkam po lesu,da bi pri nas tako ostalo.”

 

Igor Rakuša, dr. med., spec. družinske medicine

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI