foto: pixabay

Zaskrbljeno spremljamo epidemiološko sliko v državi in obenem pomanjkljivo načrtovanje preventivnih ukrepov v šolah in na fakultetah tako na področju preprečevanja širjenja koronavirusa kot na področju preprečevanja težav z duševnim zdravjem ter nefunkcionalnih vedenjskih vzorcev pri otrocih in mladostnikih na učnem, motivacijskem, socialnem in gibalnem področju. Težave na področju duševnega zdravja oziroma vedenja in doživljanja, ki lahko v te težave vodijo, so namreč v preteklem šolskem letu pri otrocih in mladostnikih v porastu. Kljub opozorilom številnih strokovnjakov in strokovnih združenj, da se je potrebno na porast težav z duševnim zdravjem pri otrocih in mladostniki odzvati na sistemski ravni in da je to nujno zagotoviti pred pričetkom novega šolskega oziroma študijskega leta, do tega ni prišlo.

Težo ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa, so v preteklem šolskem letu najbolj občutili otroci in mladostniki in cena, ki so jo mnogi plačali za to, je zelo velika (več o tem npr. tukaj: KLIK), učinki zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov za preprečevanje bolezni pa vprašljivi.

Skrbi nas, ker odločevalci tega v svojih ocenah izvedbe preteklega šolskega leta niste prepoznali, kar daje vtis, da učinke zapiranja vzgojno izobraževalnih ustanov podcenjujete.

Letos za “morebitno” zapiranje šol ni opravičila. Še zlasti ne, ker odgovorno ministrstvo ni zagotovilo, da bi šolsko leto začeli dobro pripravljeni: tako na preprečevanje širjenja okužb kot na preprečevanje in odpravljanje učnih, čustvenih, vedenjskih, socialnih in drugih posledic preteklega zaprtja šol pri otrocih in mladostnikih.

 

Lanska izkušnja kaže, da je odločevalcem šole mnogo lažje zapreti kot ponovno odpreti. Zato pozivamo odločevalce: držite obljubo in ne zapirajte šol in fakultet, vire pa usmerjajte v ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja tako z vidika telesnega kot duševnega zdravja. Če bo zaprtje države ponovno potrebno, pa naj se šole zapirajo zadnje.

 

dr. Katja Košir, visokošolska učiteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Petra Greiner, ustanoviteljica Zavoda 13
Nina Babič, šolska svetovalna delavka na OŠ Martina Konšaka in predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor
Ivana Gradišnik, vodja Familylab Slovebija
Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije
Maja Vičič Krabonja, učiteljica na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor
Urša Žiger, predstavnica aktiva svetov staršev mariborskih in okoliških osnovnih šol
Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije
Iniciativa Študenti še obstajamo

Društvo študentov psihologije Maribor

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI