foto: Petra Greiner

Nista hotela zgolj preživeti, hotela sta oživeti. Čutila sta željo po življenju, se predajala prešernim izkušnjam in se rada zabavala. Negovala sta užitek. O njunem spolnem življenju vem le to, da sta imela dva otroka – mojega brata in mene. Toda iz njunega načina življenja sem razbrala, da sta zelo dobro razumela erotiko. Dvomim, da sta kdaj uporabila to besedo, vendar sta utelešala njen mistični pomen kot lastnost živega, kot pot do svobode; nista je ozko opredeljevala kot spolnost, tako kot jo sodobnost. V svoji knjigi o erotiki razpravljam na podlagi tega širšega razumevanja.

Tako psihoterapevtka Ester Perel nekje na prvih straneh opiše dvojino. Knjiga je nastala kot posledica njenega dolgoletnega dela s pari in zaradi niza odlični govornih nastopov po vsem svetu. Med branjem sem si označila precej misli. Tako, kot zna določena stanja opisati ona, jih sama ne bi znala tako dobro obnoviti. Sicer pa, zakaj bi jih morala.
Nadaljuje takole:

Morda boste rekli, da sem idealistka, vendar verjamem, da se ljubezen in poželenje ne izključujeta, temveč se včasih zgolj ne zgodila hkrati. Varnost in strast sta ločeni temepljni človeški potrebi, ki izvirata iz različnih motivov in nas vlečeta v različne smeri. /…/ Vsi potrebujemo varnost: stalnost, zanesljivost, trdnost in kontuniuteto. Ti nagoni so korenine, ki nas podpirajo. Vendar imamo tudi potrebo po novostih in spremembah, po plodnih sila, ki dajejo življenju polnost in živahnost. Nevarnost in pustolovščina sta tu zelo pomembni. Smo živo protislovje, saj po eni strani iščemo varnost in predvidljivost, po drugi pa uživamo v raznovrstnosti.

Velikokrat se mi zdi, da se s samim odnosom začnemo ukvarjati šele po tem, ko se izkopamo iz plenic. Ko začnejo otroci spet spati in se, tako se vsaj zdi, družinske zadeve postavijo na svoje mesto. Sama imam za seboj nekaj let intenzivnih druženj s psihologinjo in veliko manj srečanj v troje. Namreč z možem, ki sva se do nedavnega ločevala en krat letno sva obiskovala tudi  družinsko terapevtko. Od teh srečanj sem si najbolj zapomnila to misel: “Na tej stopnji bi rada spreminjala drug drugega. Če se bosta sprejela, vama bo uspelo. Sicer se je včasih bolje posloviti. Nekateri želja, da se druga oseba spremeni, ne preživijo.”

Zakaj se toliko parov erotično odtuji? Seznam dejavnikov, ki prispevajo k usihanju vznemirjenja, je dolg. Med njimi se najpogosteje omenja stres. /…/ Navsezadnje je bil stres stalnica v življenju, še preden so se spoznali, pa jih to ni odvrnilo od tega, da bi skakali v objem.
Seks ustvarja otroke. Zato je ironično, da otrok, utelešenje ljubezni dveh partnerjev, tako pogosto ogrozi romanco, ki ga je spočela. Ko se v našem življenju pojavijo otroci, pogosto opustimo spolnost, ki je vse skupaj pravzaprav sprožila. Vpliv otrok na spolno življenje parov ni nič manj dramatičen niti takrat, ko se v družino vključijo po drugačni poti. Številni pari, ki me obiskujejo, ugotavljajo, da je njihovo erotično življenje začelo zamirati s prihodom prvega otroka. Zakaj starševstvo pogosto zada usodnji udarec?
/…/
Razlogov, da se odrečemo spolnosti, je toliko, da so tisti, ki tega ne naredijo, po svoje pravi junaki. Pogumni in odločni pari, ki ohranjajo eroično povezavo, so pari, ki to povezavo cenijo. Ko začutijo, da je njihovo poželenje v krizi, postanejo podjetni ter ga poskušajo načrtno in zavzeto oživiti. Vedo, da plamena poželenja niso pogasili otroci, temveč da so odrasli pozabili ohraniti iskro.

Spolnost je gotovo tema, o kateri se ne pogovarjamo (dovolj) in paru z več otroki tegobe vsakdanjega življenja lahko grenijo tudi strast. Zato sem sama še kako vesela, ko opravek v sosednjem mestu podaljšava z večerjo in nočitvijo v hotelu. Takrat se zdi, da sva vsaj malo spet samo midva. Priznam, da sem imela sprva slabo vest zaradi časa, ki ga nisem preživela z otroki in denarja, ki sem ga zapravila zaradi omenjenega. Vendar sem ugotovila, da otroci potrebujejo zadovoljna starša in njuno medsebojno (!) ljubezen, ne le tisto, ki jo posvečava orokom. Na drugi strani, pa je omenjen strošek nižji, kot če bi plačevala terapije še naprej.

Pri svojem delu sem začela na sanjarije gledati kot na dragocen vir domišljije – ne glede na to, ali jih neguje posameznik ali ob partnerja. Zmožnost, da se v domišljiji lahko podamo kamorkoli, je čisti izraz osebne svobode. Je ustvarjalna sila, ki nam pomaga preseči stvarnost. Omogoča nam občasen beg iz razmerja in deluje kot močen protistrup pri izgubi libida v odnosu. Povedano preprosto – domišlja začini ljubezen in nežnost.

 

Na tem mestu bi rada omenila le knjigo Moj skrivnostni vrtiček, Nancy Friday. Glede fantazij vam bo po prebranem jasno marsikaj, predvsem pa se boste rešili moralnih slabih vesti. Prav tako ne gre spregledati umetniške strani z ilustracijami domače ustvarjalke (klik), ki deluje pod umetniškim imenom Amie N. Milton.

 

Izšolali smo se molčati in podedovali smo neizpodbitno nezaupanje do spolnosti, zato ni nič čudnega, da nas to, da bi svoje najglobje misli zaupali komu drugemu, navdaja z nelagodjem. Z razgaljanjem tvegamo posmeh in obsodbe. Moa klientka Z. je to lepo povedala: “Vzgajali so me, da mi seks ne sme biti všeč in da o njem ne smem govoriti. Iz užitka seksajo samo razuzdanke in perverzneži, ki bodo oslepeli, na dlaneh pa jim bodo zrasle dlake. Lahko ste prepričani, da sem molčala.”
Če ne govorimo mi, tudi drugi ne. Mnogi doživljajo svoje spolne sanjarije v osami (kljub temu, da je seks v javnosti povsod navzoč). Ker ne vemo, kaj mislijo in počnejo drugi, nimamo osnove za primerjavo in ne moremo presoditi, ali smo normalni. Strah nas je, da smo drugačni in zato spolno iztirjeni.

Od nekdaj me osuplja, koliko so ljudje pripravljeni eksperimentirati zunaj svoje zveze, doma pa so s svojim partnerjem neverjetno krotiki in čistunski. Veliko moji klientov pripoveduje, da je njihovo domače življenje nevznemirljivo in brez kančka erotike, medtem ko zunaj zveze uživajo v bogatem in razburljivem spolnem življenju – v razmerjih, pornografiji, internetnem seksu , vročičnih sanjarija. Pravijo, da družine, četudi v njej ni otrok, ogroža njihovo spolno življenje. Erotičn odrevenijo. Ker sebi in svoji domišljiji v zvezi odrekajo svobodo, gredo drugam, da se v duhu osvobodijo spon zveze. V njej iščejo carnost, zunaj nje pustolovščine in strast
/…/ Prve faze zveze navadno poganja strast, ni pa to pravilo. V vsakem primeru pričakujemo, da bo silovitost strastne erotike sčasoma razvila v bolj umirjeno, stabilno in obvadljivo različico, v zrelo ljubezen. Kratkoživa je celo biokemija strasti. Evolucijska antropologinja Helen Fisher pravi, da hormonski koktejl ljubezni (dopamin, norepinefrin in feniletilamin) v najboljšem primeru zdrži le nekaj let. Oksitocin, hormon navezanosti, je trajnejši. Sadovi zrele ljubezni – tovarištvo, globoko spoštovanje, vzajemnost in skrb – so za mnoge pravična zamenjava za erotično vročico. Če sta privlačnost in poželenje na začtku zveze glavna zvezdnika, se kasneje umakneta za oder in omogočata začetek ključnega dejanja, oblikovanja skupnega življenja.

 

Angleški analitik Adam Philips v knjigi Monogamy povzame:
“Če je vznemirljivo to, kar je prepovedano, če poželenje v svojem bistvu krši moralni kodeks, so monogamni pari pravzaprav podobni bogatašem. Poiskati morajo svojo revščino. Postati morajo dovolj lačni. Povedano drugače, truditi se morajo, pa čeprav le zato, da tisto, kar je vselej preveč dostopno, ohranijo dovolj prepovedano, da bo zanimivo.”

 

To je več kot zanimivo, kajne? Dobro je razumeti, zakaj se nam to sploh dogaja in izprašati lastna hotenja, če se le morda ne bi mogli nasititi kar doma.

Največje slepilo predane ljubezni je misel, da je naš partner naš. V njegovi resnici je njegova avtonomnost neizpodbitna in njegove skrivnosti nikoli ne moremo doumeti. Ko to priznamo, ohranjanje poželenja takoj postane stvarna možnost. Prav zanimivo je, kako nenadna nevarnost, da se bo dosedanje stanje spremenilo (razmerje, zaljubljenost, daljša odsotnost ali zelo strasten prepir), v hipu lahko zaneti poželenje. Starim čevljem se bomo le s težka odrekli, če se bojimo, da bomo ostali brez njih.
Nasprotje zakona zmanjševanja donosov je načelo, da stalne naložbe vodijo v večje zadovoljstvo. Bolj ko se nečemu posvečate, boljši ste v tem in bolj v tem uživate.

 

In zaključujem z njeno zadnjo mislijo, ko mislimo, da bo vse steklo kot po maslu. Tako smo mlade mamice mislile tudi glede dojenja, pa vedno ni bilo tako filmsko, kajne?

Marsikdo gleda na seks idealistično – da gre pri njem za takojšnje ujemanje, da se prilega kot rokavica, da mora biti veličasten od samega začetka. Dober seks naj bi bil preprost, osvobojen zadržkov in zavor. Ali je tak ali pa ni. To idejo pogosto spremlja mit o spontanosti. Beseda ‘spontanost’ se v moji ordinaciji pojavi kot mantra vsakič, ko moški in ženske v njej razlagajo, kaj je zanje vznemirljiv, razburljiv, neučaka, resnično erotičen seks. Prav vzneseno so prepričani, da je resnično seksi seks stvar hipnega vzgiba.

 

V želji po knjigi, klikni tukaj – klik in poleti na FB stran Zavoda 13, kjer pod fotografijo dvigni roko, nogo ali kak drugi del telesa. Žrebam v torek (8. sept.) dopoldan.
Istočasno pa poteka še nagradna igra v FB skupini Zate&zame – tukaj.

 

info:
Intervju z Ester Perel za Mladinsko knjigo.
emka.si

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI