foto: Nina ve, jaz pa ne

Najprej sem se nekje, ne spominjam se več kje, zaljubila v njene ilustracije, nato pa po prvem in doslej edinem snidenju še malo vanjo. Nina Kavzar je ilustratorka, ki bi zavoljo poklica lahko poučevala likovno vzgojo, kar pa je zamenjala za svobodno izražanje na vihravem trgu. O svojih popolno nepopolnih ženskah pravi: “Zdi se mi, da smo že tako vsi preveč obremenjeni z nekim idealom lepote, ki nam ga vsiljujejo mediji. Moje ženske so preproste, pristne, neobremenjene in popolne v svoji nepopolnosti. So zadovoljne same s sabo in ne sramujejo se svojega telesa. To je ženska, ki se skriva v vsaki izmed nas, samo pustiti ji moramo, da pride na plano.”
Tej svoji ženski daj priložnost tudi ti!

 

Nina, srečali sva se tik pred korona paniko v Velenjski knjižnico. Kaj vse se je spremenilo v tem času?
Živjo Petra. Res je, osebno sva se prvič srečali v Velenjski knjižnici na tvojem predavanju, od daleč (spletni kanali) te pa obožujem in občudujem že dolgo. Hmmm, kaj se je v tem času spremenilo? Nič kaj veliko, razen dodatnih 5kg pri meni, ker je fant med karanteno odkril talent za peko peciva. Šalo na stran. Meni osebno karantena ni bila tako zelo naporna, ker se že po naravi rada zadržujem doma, v svojem miru. Tako da me to razno zapiranje lokalov in trgovskih središč ni kaj pretirano vrglo iz tira. Jaz sem lepo ustvarjala v domačem okolju in hodila v naravo na sprehode s psom. Mi je pa zelo žal, da so potem tako omejili kulturne dogodke, festivale in koncerte. To pa malo pogrešam.

Še preden si me pocukala za rokav, sem občudovala predvsem tvoje ženske. Niso suhljate. Imajo kosmate noge. Upajo si biti one same. Imajo rdeča lička. Kdo je ta ženska v različici mnogih?
Že od nekdaj rišem takšne »nepopolne« ženske. Zdi se mi, da smo že tako vsi preveč obremenjeni z nekim idealom lepote, ki nam ga vsiljujejo mediji. Moje ženske so preproste, pristne, neobremenjene in popolne v svoji nepopolnosti. So zadovoljne same s sabo in ne sramujejo se svojega telesa. To je ženska, ki se skriva v vsaki izmed nas, samo pustiti ji moramo, da pride na plano.

ilustracija: Nina

Pod eno izmed ilustracij si zapisala: “One day,when I wake up at 3am, unable to sleep, I will look next to me and you will be there. Sleeping peacefully beside me and suddenly,the world won’t seem so lonely.”
Si ga že našla?
Uh ja, ljubezen… Po nekaj neuspešnih zvezah, samskemu življenju, divjanju naokoli… SVA se našla. Vmes sem jaz že malo »obupala« na ljubeznijo, potem pa se je kar zgodilo. Sva si precej podobna glede interesov, oba sva malo nora in otročja in nama je lepo skupaj. V obdobju, kom sem bila samska, sem ves čas risala bradate, kosmate in potetovirane moške. Celo ime sem jim dala – Ciril. S prijateljicami smo se hecale, da Ciril predstavlja idealnega moškega – na vzven možatega, na vznoter pa ljubečega, strastnega, predanega, zabavnega, pametnega moškega, ki ga iščem/iščemo. In sem ga našla, svojega Cirila. Ime mu sicer ni tako, je pa vse ostalo. In tudi na videz je zelo podoben mojim ilustriranim Cirilom.

Kako pomembna je ljubezen do sebe, na drugi strani ljubezen v dvojini?
Ljubezen do sebe je seveda zelo pomembna. Mislim, da je to pogoj, da smo potem sploh zmožni dajati ljubezen naprej. Je pa to seveda delo, delo na sebi, da se sprejmeš takšnega kakršen si. Zdi se mi, da smo sedaj v takšnem obdobju, kjer se poudarja predvsem fizična lepota in z vseh strani smo obremenjeni s tem, kako moramo zgledati in kaj moramo imeti, da bomo potem končno srečni. Sploh mladi (s tem mislim predvsem tiste v 20ih) so čisto nori in obremenjeni z zunanjostjo. Jaz se iz leta v leto manj obremenjujem s tem, kaj si kdo misli. Že tako sem že od nekdaj veljala »za bolj posebno« kar se izgleda, stila tiče in nisem nikoli sledila nekim lepotnim modnim trendom. Zato so tudi moje narisane ženske drugačne, kot sva govorili že prej. Na splošno sem kar zadovoljna sama s sabo in se imam rada, čeprav pridejo velikokrat tudi dnevi, ko nisem za nikamor in mi gre vse na meni na živce in sem na splošno nezadovoljna s svojim življenjem. Takrat je super, če imaš ob sebi nekoga, ki te objame, poboža in posluša jamranje. In si lahko točno tak, kakršen si, brez pretvarjanja, z vsemi svojimi napakami. Jaz imam to srečo.

Kaj daje zagon tvoji ilustrirani domišljiji? Omenjena ljubezen ali njo napaja strast, ki prihaja iz tvojega ustvarjanja?
Odvisno od trenutka, počutja, dneva. Navdih je vsepovsod, v ljudeh, živalih, na sprehodu, na potovanjih. In seveda tudi v ljubezni. Enostavno rada ustvarjam in rišem, že odkar pomnim. Seveda pridejo tudi ustvarjalne krize, ko se počutim, kot da bi prvič držala barvico v rokah in ko me čopič ne uboga. Takrat pustim, da stvari odležijo (kakšen dan, teden, včasih tudi mesec). Tako kot pri drugih stvareh, tudi pri ustvarjanju ne gre nič na silo. Je pa tudi moj fant zelo ustvarjalen in poln kreativnih idej, tako da mi velikokrat pomaga s kakšnim super predlogom ali pa je moj model, ko rišem kakšne poze ali izraze.

 

ilustracija: Nina

Kdo so tvoji naročniki? Sprašujem zato, da vemo, za kaj vse te lahko najamemo.  Kaj ponujaš?
Po izobrazbi sem profesorica likovne umetnosti, in zadnjih nekaj let si želim delati na tem področju, vendar nikakor ne dobim službe. Prej sem bila sedem let samozaposlena v kulturi, ampak sem ob tem vedno delala še dodatna priložnostna dela, ki so mi plačevala stanovanje in položnice. Samo od ustvarjanja in umetnosti je težko živeti in preživeti se mi zdi. Zadnje čase se posvečam samo ilustraciji – za otroke in za odrasle. Delam promocijske ilustracije za plakate (festivali, gledališča, oglaševalske akcije), otroško ilustracijo za knjige, pravljice, ilustracije za knjige (naslovnice, poezijo), zadnje čase se spogledujem s kamišibaj gledališčem pa tudi animirano risanko sem že naredila in pa seveda ilustracije po naročilu.

Vprašanja ti pošiljam že nekaj mesecev, ker bi te rada predstavila mojim bralcem. Vmes sem ti napisala, da ne smeš obupati nad mano. Kako pomembna je potrpežljivost v vsakdanjem življenju?
Potrpežljivost je v tem hitrem času, ki ga živimo, lepa in pomembna vrlina. Nekatere stvari potrebujejo čas, da dozorijo in jih lahko potem realiziraš,kar je v ustvarjalnem svetu včasih nemogoče, kadar ti naročniki postavijo nek rok, do katerega moraš stvari narediti. Takrat se moram časovno organizirati. Nismo vsi ljudje enaki in treba se je zavedati, da ne delujemo vsi z istim tempom. Zase bi rekla, da sem pri nekaterih stvareh blazno potrpežljiva, spet pri drugih pa se mi mudi in jih hočem narediti takoj.

 

ilustracija: Nina

Kako zelo pomembna in na kakšen način je babi Milka?
Babi Milka je bila z mano od otroštva. Lahko bi rekla, da je poleg moje mami in sestre ena najpomembnejših ženskih figur v mojem odraščajočem življenju. Že od otroštva je bila praktično z mano, ker imamo doma hišo dvojček, v kateri smo na eni strani živeli naša družina, v drugem delu hiše pa babi Milka in dedo Janko (po očetovi strani). Njuna ljubezenska zgodba je kar nenavadna, saj je bil babičin oče proti poroki in sta se potem poročila na skrivaj, mero za prstan pa je babi dedku dala kar na vrvici na kateri je z vozli označila velikost. V otroštvu sem veliko poslušala takšne zgodbe, ker je bil dedo Janko odličen pripovedovalec zgodb in zgodovine. Babi Milka pa je bila zelo ustvarjalna in ročno spretna, odlična pletilja in kvačkarica in nama s sestro je spletla ogromno puloverjev in ostalih oblačil. Tudi šivala je super in naredila mi je vse, kar sem si jaz zamislila, kljub temu, da ji velikokrat moje ideje niso bile všeč. Ampak zame je naredila vse. Bila je tudi velika »zabavljačica« in vsako leto si je za pusta sama sešila in pripravila kostum, prav tako nama s sesto. To ljubezen do maškar je prenesla name, saj je meni to eden najboljših praznikov in komaj čakam vsako leto, da pride ta čas, da se lahko namaskiram in izdelam kostum in takrat se vedno spomnim na sedaj že pokojno babico Milko in si mislim, da bi bila sigurno zelo ponosna name.

Kdo je Nina, ko zapre oči?
Ko zaprem oči, se potopim v svoj fantazijski svet, razmišljam o novih motivih, ljudeh, o krajih, ki bi jih rada obiskala, v mislih opremljam svoje sanjsko stanovanje (predvsem z rožami, ker imam zadnje čase obsesijo na sobne rastline) in o projektih, ki čakajo na realizacijo.

ilustracija: Nina

Nina podarja svojo ilustracijo. V bistvu dve. Tako, da je treba skočit na FB stran Zavoda 13 – klikni tukaj in označit prijateljico ali prijatelja, ki bo drugo prejel zase.

Ne zamudite Nine na:
Instagramu – priporočam sledenje za ogled ilustracij, ki ti ogrejejo srce
mail: kavzar.nina@gmail.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI