foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Pokopališč se okoli praznika Vseh svetih izogibam, saj je nekaj dni pred praznikom in precej manj dni po njem, žal, prevelika gneča. Teden dni po prazniku pa sem opazila, da je večina aranžmajev že ovenela. Sama s smrtjo nimam posebnega odnosa, saj se me je ta tematika dotaknila šele v poznih najstniških letih. Takrat je naprej odšel moj prvi ded, nato še babica, ki ni bila njegova žena, in njen mož, ki je umrl takoj po ženini sedmini. Če vpraša kdo mene, jo je pogrešal do te mere, da življenje zanj brez nje ni imelo več smisla.
Sem pa za Hospic slišala že pred mnogimi leti. Najbolj očitno je bilo to v času, ko sem sama rodila deklico, ki ji dodatni kromosom skorajda ni pustiti živeti. Medicinske sestre so me v dobri veri napotile prav tja, jaz sem se bolj, kot s čakanjem na smrt spopadala z rokovanjem zelo prizadetega otroka. Omenile so mi še internetno stran za ženske, ki so izgubile svoje še nerojene otroke in tiste, ki so že živeli. Jaz pa sem se vsemu skupaj le upirala in bila z eno nogo povsem pripravljena na njen odhod (tako sem vsaj mislila) in z drugo rila po trdi zemlji z zavestjo, da bo vendarle živela.
Kakšno stisko doživljajo ženske, ki ji v času med nosečnostjo pri plodu diagnosticirajo kakršne koli spremembe, ne poznam na lastni koži, saj se je moj otrok zelo uspešno skrival vse do poroda. Me pa tu in tam kakšna mama pokliče, ko je v omenjeni situaciji in ji drugega kot svojo zgodbo in odprtega ušesa pravzaprav ne morem ponuditi. Največkrat jo napotim še do druge ženske, ki prav takšnega otroka, ki ga nosi sama v svojem življenju že ima.
Takšnim, ki so že polovico nosečnosti že prehodile, pa sedaj izvedo, da njihov otrok nosi to ali ono hibo, medicina ni naklonjena. Statistika operira le s številkami in zdravniki zmajujejo z glavami. Ženska tako pristane v temačnem kotu, saj ji povedo, da z otrokom nemara ne bo ničesar dobrega in da je splav, ki to po 13. tednu ni več, le edina možnost. Tolažijo jo, da ji dodatne težave s prizadetim otrokom niso potrebne in ob tem sama ne obsojam nikogar. Kličem pa k večjemu razumevanju za tiste, ki se nemara za svojega otroka kakršni koli se bo že rodili na ta svet, odločijo z vsem svojim srcem. Šele ne dolgo nazaj sem izvedela, da v nasprotnem primeru otroku še v maternici, zelo laično povedano, zaustavijo srce in nato sprožijo porod. V zadnjem času sicer je osebje pozorno na slovo matere od svojega otroka.
Četudi mrtev plod, ostane za žensko njen otrok. Še vedno slišim, da prav isto osebje reče, da je otrok do 13. tedna le gmota in da se čisto nič ne vidi, pa je tam v medicinski ledvički za žensko pravzaprav pomanjšan dojenček.
Slovo je še kako potrebno, ne glede na nalepko, ki jo znanost pripne tvojemu nerojenemu otroku. Poroditi mrtvega otroka predstavlja za tiste, ki tega nismo doživeli, nepredstavljivo in sama menim, da je takšnemu ženskemu srcu potrebna dodatna psihološka nega, čuječe dlani s strani osebja in obliži, ki ji lahko skupaj s časom zacelijo vsaj večji del rane. Polje belih vrtnic je staršem ponudil kraj žalovanja. Možnost slovesa ali le spomin. Ni pomembno, samo da je lažje. Medtem, ko je moja hči po petih letih še vedno živa in sem pričela spoštovati življenje samo, v svoje življenje pa sem sprejela tudi smrt, si rečem: “Če že nisem gospodarica smrti, sem pa vsaj kraljica svojega življenja.”

Svoje otroke že danes vljudno naprošam, da si s pokopom ne delajo stroškov in naj na tako imenovani sedmini, ki naj spominja na rojstno dnevno zabavo, obujajo spomine, se učijo na mojih napakah in naj na koncu zaplešejo za vse lepo kar jim je še namenjeno. Denar za ikebane, sveče in druge nepotrebne nagrobne okraske, pa naj okrog 1. novembra porabijo za kak res krasen oddih. Mene glava glede videza groba takrat res ne bo bolela.

 

1 thought on “Nisem gospodarica smrti, sem pa kraljica svojega življenja”

  1. Petra, dober naslov!
    Res imamo različne poglede glede življenja in navsezadnje smrti in grobov. Sama jih obiščem, ko tako čutim… in tudi jaz nikoli 1.novembra…
    Vedno mi je lepo, da znamo izkoristit trenutke, ki so nam podarjeni!
    Ujemite svoje!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI