foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

Najprej sem zagledala njegovo leseno gugalnico, nato sem jo uporabila za fotografiranje in posledično sem želela lesene izdelke, ki nastajajo izpod rok Borisa Tuška predstaviti še širnemu svetu. Menim, da je les tisti material, ki nam omogoča podporo, toploto in veselje skozi vse dni življenja. Ne le, ker sem mizarjeva hči, temveč tudi zato, ker naposled dobiva staro, predvsem pa pripadajočo veljavo, ki jo je pred desetletji za kratek čas celo izgubil.

Boris, prijatelji te poznajo kot arheologa, vendar kot kaže, te srce vleče med lesene zgodbe. Kako si pristal med žagovino oz., če se izrazim še drugače, med oblanci?
Res je, da delam v arheologiji, čeprav sam nisem arheolog. V ta poklic sem, že kot študent, prišel po naključju. Izkazalo se je, da mi je delo všeč in ga z veseljem opravljam, zato sem ostal. Ne razumite me narobe, svojo dnevno službo še zmeraj z veseljem opravljam, vendar pa me arheologija ne definira. Z leti sem se začel spraševati kdo sem, kaj je moja strast in kaj bi v življenju rad počel. Les mi je bil od nekdaj všeč. Rad imam njegovo strukturo, videz, vonj in toplino, ki jo oddaja. To sem ga želel vnesti tudi v svoj dom, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da mi pri večini cenovno dostopnega pohištva narejenega iz masivnega lesa ne odgovarja dizajn, sodobno, oblikovno bolj dovršeno pohištvo nižjega cenovnega razreda pa je pogosto narejeno iz umetnih mas ali pa industrijsko predelanega lesa. Za dizajnerske kose pohištva, ki so mi odgovarjali tako oblikovno, kot po izbiri materialov, pa žal ni bilo denarja. Ker sem imel nekaj malega izkušenj z obdelavo lesa sem se odločil, da se bom preizkusil v izdelavi pohištva. Nastala je klubska mizica.

foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

Spominjam se, da sem pri skupnem prijatelju zasledila fotografijo, na kateri je bila tvoja gugalnica in se vanjo čisto zaljubila. Meniš, da je to igralo, ki je primerno za vse generacije, kot prostore in nikakor ne bi smela obtičati le pred hišo in čakati na otroke?
Seveda, gre za nekonvencionalen kos pohištva, ki s svojo barvitostjo in dizajnom popestri stanovanje in ne zavzame veliko prostora. Gugalnica je hkrati igralo, sedež in dekor. Morda je bolj kot otrokom, namenjena odraslim, z otrokom v srcu, ki želijo v svoj dom vnesti nek čar nostalgičnosti, igrivosti in romantike.

foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

Kateri je naslednji leseni predmet, ki ga boš ponudil uporabniku in je izgubil na veljavi?
Trenutno se posvečam predvsem izdelavi klopi, ki so bile včasih sestavni del bivalnega prostora, danes pa so le še redko v uporabi. Tradicionalne oblike le teh sem posodobil, kombiniral materiale in jim dodal preproste dekorativne elemente, ki ne odvrnejo pozornosti od lesene površine, temveč jo povzdignejo. Pripravljenih imam še par klubskih mizic in nekaj dekorativnih izdelkov. Razvijam pa še produkte za najmlajše, kar pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Kakšne ostanke sebe boš tudi sam pustil bodočim arheologom?
Po pravici povedano o tem ne razmišljam preveč. Ustvarjam tukaj in zdaj. Če bodo naslednje generacije še poznale moje ime ali posedovale kakšen kos mojega pohištva, pomeni, da sem dobro opravil svoje delo.

foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

www.googawood.com
IG: @googa_wood
FB: https://www.facebook.com/googawood/?fref=ts

1 thought on “Od arheologa do mizarja”

  1. Že včeraj prebrala… danes dodajam, da takšni klepeti popestrijo. Strast. Predanost.
    Občudujem in drvim na spletno stran;)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI