foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Zame je praznovanje rojstnega dne nuja, brez zla. Rajanje, hranjanje ali samo razlog, da povabiš ljudi, ki jih imaš rad. No, ob tem verjameš, da imajo radi tudi oni tebe.
Slišala sem že vse mogoče in manj klasične reči, so mi najbolj ljube. Da pa se iz prestolnice pripelješ v Maribor na večerjo za pihanje svečk, je zame popolno presenečenje. Morate vedeti, da je pot proti prestolnici bojda krajša in, da vlaki in avtobusi iz nje proti vzhodnemu delo naše države sploh ne vozijo, avto pa zavira sam od sebe. Kakorkoli, moj poklon slavljencu, ki je naredil tako v oči bodajočo potezo, pa štajerske krvi sploh ne poseduje. Pri človeku cenim srčnost, ampak, da me nahrani z vrhunsko kulinaričnim popotovanjem, pa me malodane kupi celo. Morda bi za odlično rujno kapljico in  razvajanje brbončic s kom celo zbežala na drugi konec sveta. Bojazni, da bi se le zavoljo omenjenega, s svojim možem razšla, pa ni. On vse to tako ali tako ponuja. In to z vrhano mero.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Pustimo dejstvo na strani in se raje vrnimo v večer, ko sem omenjenega slavljenca poprosila, da me dvigne nekje v centru in ko rečem njegovi spremljevalki, naj prideta do Frančiškanov, me ta dva čakata pri Stolnici. Dobro, sta si pač želela ogledati ti dve estetsko dovršeni cerkvi, saj ugibam, da kraja od koder prihajata, tako velikih cerkva pač nimajo. Posledično ugotavljam, da tudi škofija nima takšnega dolga, kot naša. Priznam, da sem bila že nestrpna. Mudilo se mi je sesti na konjenico izbranih jedi in se prepustiti mlademu kuharju, ki mi je ob prihodu nadel ime Neža. Vživela sem se tako globoko, da sem sredi večera na ime celo ‘trznila’. Hitela sem mu razlagati, da sem bila prvič in neupravičeno zadnjič pri njemu s svojo sestro. Spomnil se je naše mize in mojega, bolj zadržanega moža. Jaz pa zraven harmonije okusov občutek, da sta si bila šef in moja mlajša sestra eno obdobje celo povšeči. Pristati v kleti elitne restavracije in si tam na ‘mašino’ rezati pršut na mikro milimetre, potem pa si na platen špiler zavrteti najljubšo pesem, je malodane fantazija, ki jo je zahtevek šefa, da mobilce odložimo na mizo in se res sprostimo, razblinil. A le za kratek čas. Seveda sta ženska na moji levi, punca, ki jo ima jaz tako rada, da se včasih zdi, da je moja in njena prijateljica z najlepšimi okvirji korekcijskih očal skupaj z mano zrli v neznano. Žvečiti brez mobilnika je na voljo le doma. Tu pa smo želele ovekovečiti to, kar je ponujala miza in tisto, kar je čaralo odlično vzdušje okrog nas.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Dajmo si priznati, da smo se zavoljo aktivnega beleženja trenutkov nehali zabavati. Strah, da bi lahko pristal na zidu družbenega omrežja je prisoten povsod. Povezovanje z ljudmi, s katerimi se nisi videl vsaj eno desetletje in drobiž, je resda odlični izplen, ampak jaz srečam svojega sošolca iz srednje prav v tisti kleti, kjer nobeno omrežje ni delovalo. Že res, da se zaradi 26 žensk, težko spomniš sošolke, ampak meni, ki sem pri rosnih petnajstih naštela le 3 fante v šolski klopi, pa takih težav nisem imela. Temu sem celo odpustila, da me ni prepoznal, kakšnega drugega bi že napadla. Medtem pa smo skozi večer, vsemu navkljub naredi nekaj posnetkov, sem pa sem se, brez vihtenja svoje igračke, veliko bolj posvetila hranjenju in ljudem okrog mene.
Že res, da sem se ta večer, z omejeno prisotnostjo mobitela bolj sprostila, ampak da sem za krono zaključka pozabila telefon v avtu z ljubljansko registracijo in ga potem naslednji dan spravlja nazaj preko prevozov, pa je praznovanje samo, le še podaljšalo.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Rajanje je potekalo v Restavraciji Mak.
www.restavracija-mak.si
+386 (0)2 620 00 53
info@restavracija-mak.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI