foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Morda se kdaj zazdi tako na daleč, da je v ospredju le Sofia, da se v naši družini vse vrti okrog nje in da drugih otrok sploh ne opazim. Morda ste kdaj pomislili, da smo vrstni red predrugačili, vendar morate vedeti, da prvo mesto nosi Sinja. Prvorojenka, tista, ki nima povsem običajnega otroštva, ta, ki ima maškarado skozi vse leto in me zabava preko povsem običajni reči, ki jih napiše na list, pripne na glavo ali spregovori.
Sinja je otrok, ki je pri svojih treh letih in tri četrt dobila sestrico, ki jo je videla le na daleč, le-ta pa je njeno mamico zadržala v bolnišnici in proč od dnje predolgo. Ko je bila sama z očkom mi ni jokala v telefon ali tarnala babicam. Šele kasneje, veliko kasneje mi je povedala, da je našla varno zatočišče za velikim počivalnik v kotu dnevne sobe in bila preprosto žalostna. Ko sva se naposled vrnili, je morala slišati dejstvo, da njena sestrica morda ne bo dolgo časa z nami, kaj pomeni smrt, ji ni bilo domače. Kako to razložiti s cmokom v grlu, tudi meni ni šlo dobro iz jezika. Iz Ljubljane sem klicala vzgojiteljico in jo prosila naj otrokom kakšno uro nameni o dejstvu, da poginjajo naši hišni ljubljenčki, nas zapuščajo babice in dedki…naj z njimi spregovori o naravnem poteku življenja. Naj odstrne skrivnost, pred katero ščitimo naše malčke tako dolgo, kolikor je to le mogoče. Sinja je tista deklica, ki je spoznala smrt na način, ki bi ji ga sicer še kako rada odstranila. Začutila ljubezen do sestre, ki ji vrne le kak nasmeh in bi jo rada zaščitila na slehernem koraku. Ona je tista, zaradi katere sem se smejala skozi svoje solze, saj je maškarada prisotna sleherni mesec, njena izvirnost me premakne naprej in ko je zapisala, da je najboljša beseda, ki jo je izrekla oprosti in njen najljubši vonj tisti, ki diši po šmornu, me je njena preprosta radoživost okronala s posebnim materinstvom. Ob svojem bratu je pridobila samozavest, ker bodimo povsem iskreni, brate in sestre imaš najraje takrat, ko te jezijo in ko jim lahko nagajaš. Pa takrat, ko se cufaš za eno in edino igračo in se pripravljaš na življenje ob tem, ko ‘oprosti’ najbolj boli. Ko ju tu in tam najdem zjutraj v eni postelji in čutim njuno ljubezen vem, da je bila odločitev za novega otroka več kot le pravilna. Sprva zame, za vse življenje zanjo in gotovo še kako potrebna za vse sodelujoče. Njena samostojnost mi lajša vsa materinska opravila, bister um omogoča, da glede šole nisem na preži in najraje jo vidim, kako ustvarja in se igra s svojimi igračami…tako nedolžno in na glas. Naj ne odraste prehitro, naj ohranja svobodnega duha in želim si, da bo razprla krila do širine, ki ji pripada. Pihala bom v njena jadra, tako močno kot bo potrebovala, ne bom je umikala viharjem, čeprav bo moje srce morda kdaj tudi zakrvavelo. Vem namreč, da so izkušnje dragocene in da se v varnem zavetju mojih rok, ne bo veliko naučila.
Sinja je moja prvorojenka in kot darilo življenja, moja sopotnica, takrat, ko ni vse tako preprosto, prijateljica, ko sedeva na tortico in ob vsem tem samo in izključno otrok. Ima glavno vlogo v dokumentarcu Sofia 13 in je tisti človek, zaradi katerega so vse moje tegobe znosneje. Najraje vidim, ko pride domov in me objame. Takrat vem, da ima moja deklica točno to, kar potrebuje. Mamo po lastni meri!

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

 

1 thought on “Prvorojenka, ki ima mamo po lastni meri”

  1. Petra in Sinja, želim vama veliko in še več samo vajinih tortic, sprehodov in klepetkov! Takrat so naše punce res ena sama sreča in ljubezen in me… po njihovi meri 🙂
    Bodita sladko!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI