foto: Petra Greiner

Obstajajo knjige, ki vzpodbujajo in bodrijo. Pogumne punce so prav gotovo med temi, ki jih z veseljem podarjamo tem, ki morda potrebujejo le vpogled v življenje drugih neustrašnih žensk in nato zmorejo bolj odločno stopati naprej po lastni poti. Niki Kovač je uspelo dvigniti zavest, da je prihodnost svetla le takrat, ko se bomo ženske med seboj bodrile in si pomagal ter se zavedale, da lik superženske lahko tu in tam tudi slečemo.

 

Nika, vsake toliko pregledam svoje kupe knjig in nekatere želijo naprej. Tako bodo odšle Pogumne punce, za vzpodbudo, podporo in moč drugim puncam in ženskam. Je nastala tudi zaradi tega?
Vsako leto zaradi svoje službe obiščem knjižni sejem v Frankfurtu. Tam sem opazila, da so se na policah svetovnih založb začele po vzoru knjige Zgodbe za lahko noč za uporniške punce pojavljati knjige, ki poskušajo približati življenja žensk, ki so spreminjale svoje skupnosti in svet.
Zdelo se mi je zelo pomembno, da tudi v Sloveniji dobimo takšno knjigo. Želela sem zbrati zgodbe žensk, ki bodo razbile stereotipne spolne vloge in pokazale dekletom, da zmorejo marsikaj in da smo najmočnejši, ko za dobro stvar stopimo skupaj . Namen knjige Pogumne punce je: postati zaveznica vseh, ki iščejo svoje mesto v svetu in razumejo, da ga je, ker izloča, marginalizira in to tudi po spolu, treba spreminjati. Zato sem vesela, da knjiga kroži. In super je, da kdaj v roke prileti tudi kakšnemu pogumnemu fantu.

Včasih se nam zdi, da se samo naše poti zapletajo in ne pridemo do želenega cilja, potem pa ugotovimo, da vse pogumne in neustrašne prehodijo mnogo takih poti preden de resnično soočijo s svojimi strahovi in potem se ne bojijo nikoli več. Kakšne so tvoje poti in poti žensk, ki so ti blizu ali jih občuduješ?
Ena izmed mojih najboljših prijateljic Katarina Veselko je psihologinja, ki se ukvarja s pogumom. Pravi, da je tisto kar prepoznavamo kot pogum, v resnici trenutek velike ranljivosti. Prepričana sem, da so najbolj pogumna dejanja tista, ki jih sami ne prepoznavamo kot taka, ko se nam zgodijo.
To nam govorijo tudi zgodbe žensk, ki sem jih zbrala v knjigi Pogumne punce. Živele so v različnih družbenih, zgodovinskih in geografskih razmerah in v njih so se srečevale z različnimi ovirami, neenakimi možnostmi, nepravičnostmi in diskriminacijo. Z njimi so se spoprijemale in izbojevale pomembne bitke: od zmage v boju proti segregaciji temnopoltih oseb in boju za volilno pravico žensk do preseganja tradicionalnih družbenih pričakovanj o tem, kaj ženske lahko počnejo in česa ne zmorejo. Ko beremo njihove življenjske zgodbe, lažje razumemo, da pravice niso bile podarjene, da jih je bilo treba izboriti.
Ob enem pa je pomembno opozoriti še na življenjske poti tistih o katerih ne slišimo veliko. Ogromno je oseb, ki preprosto ne morejo izbirati, ki se dnevno spoprijemajo s tem, kako preživeti. Na to ne smemo pozabiti, tudi ko beremo zgodbe pogumnih punc.

V kakšnem svetu bi morale živeti ženske oz. kako bi se ta moral spremeniti, da bi bilo za nas bolj pošteno, enakopravno, pravično in drugo?
Drugačnem. Če hočemo videti, kaj je narobe, ni treba pogledati dlje od nekaterih osnovnih statističnih podatkov. Številke so neizprosne, ker so za njimi resnični ljudje. V Sloveniji ima 10 % najpremožnejših v lasti več kot 47 % vsega premoženja, na drugi strani pa ima 20 % najrevnejših v lasti le 0,5 % premoženja. Pod pragom tveganja revščine živi kar 268 tisoč ljudi. Razlike med revnimi in bogatimi se tako pri nas kot po svetu povečujejo, in ne zmanjšujejo.
Tisti, ki imajo veliko, imajo vedno več. Te velike razlike pa vključujejo tudi druge neenakosti, ena od njih je neenakost med spoli. Ta je torej sestavni del širše družbene podrejenosti, brez katerih sistem, v katerem živimo, ne more delovati. Zato ga moramo spremeniti, ob tem pa se ne smemo izogibati dejanjem, ki lahko tukaj in zdaj izboljšujejo življenja ljudi.

Kakšna je tvoja vzpodbuda tem, ki imajo ta hip klecava kolena? So nesigurne in ne upajo suvereno naprej?
Ne smemo biti prestrogi do sebe, čisto v redu je, če se kdaj sesujemo in poberemo, če kak dan preživimo v pižami in brezdelju, smo jezne, če povemo svoje mnenje. Življenje ni nizanje zmag druge za drugo,  porazi nam omogočajo pomembno točko refleksije.  Nenehno se je potrebno zavedati, da živimo v sistemu, ki od nas veliko pričakuje. Izoblikoval je konstrukt superženske, ki je odlična mama, ima urejen dom, kariero in je nenehno nasmejana. Pri nesigurnosti nam lahko pomaga zavedanje, da je to zunanja podoba, ki nas sili da smo nenehno boljši.  Za sodoben čas namreč velja, da naj bi bil “vsak sam svoje sreče kovač”, torej vsak naj bi bil odgovoren za lasten uspeh in samorealizacijo . Kar pa je žal zgolj eden od motorjev kapitalistične družbene ureditve, ki na nas vali krivdo, hkrati pa ne zagotavlja nekih osnovnih socialnih in ekonomskih pravic, da bi v resnici živeli neko dostojno življenje. In zame je “superženska” samo ena plat tega kovanca, tega siljenja v nenehno brzenje in hranjenje neoliberalnega sistema. In ne suvernost, nesigurnost in klecava kolena so pogosto posledica tega.

In kakšno bo zagotovo 2020?
Dokler se bomo povezovali, delovali kot skupnost, gradili na medsebojni solidarnosti in skrbeli drug za drugega, bomo preživeli tudi leto pred nami. Še več. Prepričana sem, da lahko tako zgradimo prijaznejše leto.

 

foto: Nikina

 

Knjigo lahko zadeneš na FB strani Zavoda 13 – klikni tukaj. Tam pod fotografijo dvigni roko. Žrebamo v nedeljo 5. januarja.

 

 

1 thought on “Pugumne punce živijo med nami”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI