foto: Rene Gomolj
foto: Rene Gomolj

Zgodba o rdečem balonu ni sveža. O njej sem govorila že davno in od kar sem ga privezala na Sofiin okoren hlačni mavec, mi pogled nanj ponuja več kot le uteho. Zato sem ga vpletla v lansko in prvo zgodbo o pohodu na mednarodni dan redkih bolezni. Ta ni pognal idejo pod mojimi lasmi, temveč me je en od očetov nagovoril, da bi bilo to več kot potrebno, pokazal kako to počnejo v tujini, jaz pa sem osnovi dodala stavek ‘Jaz sem ljubezen’, odstranila morebitne transparente, vizualizirala smejoče obraze in pripela vsakemu v roke rdeč balon.
Najraje se sprehajam po lanskoletnem albumu in se smejim, kako smo letos pristali na vseslovenski izvedbi, ki je mogoča prav zaradi ljudi, ki so posejani po naši deželi in strmijo za istimi cilji, kot tisti, v čigar sredi se rada gnetem tudi sama. Včasih mi kdo reče, da naše posebne otroke tiščim v običajna življenja drugih, da bi bilo kdaj bolje, da ostanemo doma, ko navihana Sofia ne neha kričati (ob takih bolje, da ne začne bruhati), jaz pa si ne morem pomagati, saj jih vidim, kot dragulje sredi, s sivino posutim vsakdanjem. Kako se mi prilega omenjen nakit, takrat, ko ponoči vstanem že n-tič, ne bom opevala. Še vedno mi je prijetno toplo v njenem objemu, ki govori o sedanjosti, o jutrišnjem dnevu pa se ne meni. Ob prihajajočem pohodu rada pomislim na ljudi, ki jih sploh ne poznam in bodo ponovno prišli, pa novi, ki nas podpirajo in ti ali oni vozičkarji, ki se želijo le podružiti. Tam je prostor za domače živali, tujo roko, ki ti poda dlan, teto, ki počuva še sosedovega otroka ali le nekdo, ki se je ob vstopu iz trgovine pridružil. Namreč, vzdušje, ki ga krojimo in čarnost skupnega pohoda nima para. Ne morem si pomagati, ampak moje oči so se narahlo orosile, ko pomislim na množico, ki pred pohodom stke nevidne vezi in se pomika po domačih ulicah. To je moje mesto, sem pomislila lani in s ponosom orala prostor pred novimi potmi. Za jamrajočo držo ob tem ni prostora, kar vedo vsi preostali posebni starši in čeprav bi jo tu in tam radi celo zavzeli, tega ne moremo storiti.
V povsem običajnem dnevu polnem sivine, namreč rdeče balone gledamo v očeh naših otrok!

Če se nam v soboto (27. februarja) ob 11h želite pridružiti, preverite svoj najbližji kraj tukaj!

1 thought on “Rdeči baloni na osivelih ulicah”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI