foto: Marjan Laznik
foto: Marjan Laznik

Morala sem jo omeniti v tem dušo parajočem tekstu in Sofiini razrezani majici, ker me je tisto noč prevzela z ljubeznijo do sebe. Do svojega telesa. Sanja ni ženska, ki bi jo pozabil. Ko enkrat sedeš zraven nje in v očeh najdeš sicer manjkajočo srečo v očeh, potem nanjo ne pozabiš. Zabavala me je njena preprostost in na plesnem podiju sem naposled imela žensko, ki je zaljubljena vase in občuduje lastno telo. Moram jo srečati ponovno in jo spoznati. Gnala me je želja, da njeno telo ovekovečijo čudovite fotografije in da spregovori. Sleherni ženski na srce. Se bomo začele naposled le ljubiti?

V katerem trenutku si sama sebi rekla ‘dovolj’ in šla naprej?
Uh, zelo težko je določiti trenutek, ko ti življenje reče, da končno že enkrat poskrbi zase. Ti trenutki so se nabirali skozi leta in pride spoznanje, ko vidiš da tako ne gre več naprej. Kljub temu, da so me skozi leta ljudje in okoliščine opominjale na to, dokler sam ne prideš do tega spoznanja, ti ne more pomagati nič in nihče. Leto 2012 je bilo zelo zanimivo. Začela sem delati na sebi in zase. Ponovno sem spoznavala ljudi, s katerimi sem skozi leta izgubila stike. Spoznala sem, da je lahko tudi vse “drugače”, da je lahko pozitivno, zabavno in da moram poskrbeti tudi zase. Ker me zelo zanima fotografija, sem se to leto tudi prijavila na Fotomaraton Maribor. Kljub temu, da mi je bilo vse še nekako novo, sem dosegla zelo lep rezultat. Bila sem vzhičena, bila sem v devetih nebesih, vendar realnost je hitro udarila nazaj. Recimo temu tako, da so bili ljudje, ki sem jih takrat spoznala, zame dosti bolj veseli, kot tisti od katerih bi to pričakovala. In v takšnih trenutkih v glavi začne odzvanjati… Kaj počneš? Kam greš? Ali je res to to, kar potrebuješ, predvsem pa kar si zaslužiš? Ne, to sigurno ni bilo to, bila sem brez volje, brez energije, z bistveno preveč kilogrami, živela sem iz dneva v dan. Vedno bolj sem videla in vedela, da tako ne gre več naprej. Pa vendar še nisem zbrala dovolj poguma, da obrnem življenje popolnoma na glavo. Je pa za to poskrbela moja „tridesetka“. Tistega usodnega decemberskega dne. Vedela sem, da si zaslužim več, da se moram premakniti iz mesta. Ja, bilo je težko, hudičevo težko, pa vendar sem vedela, predvsem pa čutila, da je to edino pravilno. S podporo družine sem se obrnila in pustila svoje “staro življenje” za sabo. Niti za tren nisem pogledala nazaj, kajti lahko bi me hitro posrkalo, saj je bilo edino kar sem zadnjih nekaj let poznala, bilo je domače, pa čeprav tako toksično. To je bil prvi od mnogih velikih korakov. Nato je bilo vsakič malo lažje. Najprej sem morala zbrati misli. Kaj pa sedaj? Kako naprej? Kaj bo z mano?Veliko je bilo neprespanih noči, razmišljanja in spraševanja, kako bo pa sedaj. Vendar sem takrat zbrala ves pogum, vso moč in energijo, ki je še vedno malo tlela v meni in želela na plano in se predala življenju, tako kot še nikoli. Z ljudmi, ki so bili takrat ob meni sem lahko spoznala in videla, da je bilo to kar sem naredila edino prav. Začela sem spoznavati samo sebe in okolico. Lahko sem videla kateri ljudje so zame pogubni in se odločila da jih ne želim v svojem življenju. Končno sem videla tisto „luč na koncu tunela“, končno sem lahko zadihala s polnimi pljuči.

foto: Marjan Laznik
foto: Marjan Laznik

Koliko kilogramov si izgubila in kaj je bila zate največja motivacija?
Izgubila sem 35 kilogramov, vendar tu se moja pot nikakor ne zaključi, to je življenjski projekt. Največja motivacija? Hm… Življenje, življenje ki sem si ga želela živeti, nisem želela biti nesrečna, se smiliti sama sebi in da, konec koncev tudi depresivna. In to me je gnalo naprej. Vendar pa se je potrebno zavedati, da je to dolgotrajen proces, nikakor ne moremo pričakovati takojšnjih rezultatov. In to je lahko za koga konec vsega. Vendar ne smemo obupati, če se trudimo bodo rezultati prišli. Naj vam bo to dodatna motivacija, da še kaj izboljšate, da še kaj spremenite. Nikakor pa ne obupati, saj se vedno najde kakšen razlog, da »rinemo in kopljemo«, pa čeprav počasi. Stopnico po stopnico. Ko pridemo do tiste točke, ko že mislimo da ni izhoda, da ne gre naprej, poskusi enkrat, dvakrat, trikrat, tako dolgo dokler ti ne bo uspelo. »Najmočnejši ljudje niso tisti, ki venomer zmagujejo. Najmočnejši so tisti, ki ne obupajo ko izgubijo.«

Pri tebi občudujem samozavest in ljubezen do življenja. na kak način si lahko ženska to pridobi?
Vsaka ženska bi morala biti ponosna na to kar je, se imeti rada in ljubiti življenje samo. Če nimaš rad samega sebe, te bodo tudi drugi težje vzljubili, enako je s spoštovanjem. Če spoštujemo sami sebe, nas bodo tudi drugi spoštovali. Žal nas danes družba vedno opominja, da nismo dovolj “suhe”, da ne ustrezamo »standardom« modelov iz revij. Jaz pa pravim “fuck it”! Ženske, spoštujmo same sebe, imejmo se rade, kajti samo tako bomo vzljubile življenje in začele ŽIVETI! Ne dovoliti, da vas tlačijo v “kalupe”. Bodite to kar ste, plešite po dežju, pojdite na nudistično plažo, če si to želite. Skočite s padalom (jaz sem!). Je pa res trnova pot, da pridemo do tega. Vendar je bilo vredno, vse slabo je za nekaj dobro in iz vsega slabega, negativnega se skušamo kaj naučiti. Zato drage punce, ženske imejte se rade! Vzljubite vsak delček sebe. Potrebujemo veliko pozitivne energije, ne smemo se ozirati na okolico, predvsem pa moramo to delati same zase in za nikogar drugega. Če ne postavimo sebe na prvo mesto, da smo me zdrave, zadovoljne, srečne, potem tudi od okolice ne moremo pričakovati tega.

foto: Marjan Laznik
foto: Marjan Laznik

Veliko suhih žensk je nezadovoljnih. Zakaj meniš, da je tako in kaj se zdi tebi, da moški gleda, si želi, hrepeni po…?
Ker se ozirajo na druge, na okolico, kaj bodo pa drugi rekli, ker jih družba “sili” v neke nerealne in pogubne standarde, ki bi jih morale “doseči” ali kako bi morale izgledati. To se predvsem odraža pri mlajših puncah, ki so zelo labilne in razmišljajo v stilu “Če ne bom izgledala kot Victoria secret, ali Playboy model, me fantje sigurno ne bodo pogledali, spoštovali ali imeli radi”. Vsem želim sporočiti, da bodite to kar ste, ne spreminjajte se za nikogar drugega kot same zase. Če same čutite potrebo po spremembi, potem naredite to. Vendar se najprej vprašajte ali si želite spremembo samo zase, ali vas je kaj drugega prisililo v to.  Moški si želijo samozavestno, srečno žensko, ne glede na to, ali ima 10 ali 30 kg preveč ali pa mogoče celo premalo. Ker ko ženska izžareva pozitivno energijo, samozavest, je srečna in zadovoljna sama s sabo, bodo tudi drugi, tako moški, kot ženske to opazili in se nam bodo lažje približali, vzpostavili z nami stik. Moški hrepenijo po ženski, ki se ne boji biti ženstvena, ki zna pokazati svoje čare, po drugi strani pa ne »paničari« in ne dela drame zaradi zlomljenega nohta, ali nogavic, ki so se ji strgale, ravno ko je stopila iz avtomobila, preden je prišla na zmenek. Obožujejo ženske, ki se nasmejijo same sebi, si slečejo nogavice in gredo naprej. Ljubijo ženske, ki to so. Ki se ne pretvarjajo da so nekaj kar dejansko niso, samo za to, ker se ne spoštujejo in mislijo da jih ne bodo vzljubili in imeli radi, če se pokažejo v svoji pravi luči. Drage moje punce/ženske, pravi moški vas bo imel rad točno  takšne kot ste, skuštrane zjutraj, brez ličil, v trenirki. Dokler boste ve zadovoljne same s sabo. Pravi moški vam bo znal pokazati, da vas ceni, kako vas ima rad in ob njem se boste počutile varne. Pokažite mu kaj si želite, tudi v postelji, bodite spontane, malce nore, predvsem pa bodite to kar ste. Nič ni lepšega od ponosne, samozavestne ženske. Moški, ki se osredotočajo samo na videz in imajo predstavo, da mora biti njegova ‘bejba’ 90-60-90 samo za to, da se bo z njo ‘postavljal’ pred prijatelji, ni pravi moški. Pravi moški bo cenil in spoštoval in tako o njej govoril tudi pred svojimi prijatelji. Zato punce moje, ne dajajte se v nič, ne mislite, da ste manjvredne, ker vam je nekdo tako rekel. Poglejte same vase in upam, da boste spoznale da ste vredne največ na tem svetu. Jaz sem in se tega zavedam. Če pa katera želi, pa sem na voljo za brezplačne »inštrukcije«, nasvete in pozitivne, vzpodbudne besede, ampak do »pravega spoznanja« boste morale priti edino ve same.

foto: Marjan Laznik
foto: Marjan Laznik

Kaj bi želela povedati ženskam, ki se zaciklajo v krogu hujšanja in pridobivanja kilogramov, vmes pa so nesrečne?
»Jojo-efekt« pri hujšanju nastane, predvsem ker si želimo vse naenkrat, iz nepravih razlogov. Samo zato, ker nam je nekdo (lahko je to partner, mama, prijateljica) rekel, da smo se zredile, ali pa nas vsi opominjajo da imamo preveč kilogramov. Dokler si ne boste same tega želele, se boste vrtele v začaranem krogu. Ja, začele boste, na začetku bodo mogoče kilogrami odleteli sami od sebe. Čez nekaj časa pa šok. Kilogrami so prišli nazaj in po možnosti jih je še več, kot takrat ko ste začele. Vprašajte se zakaj? Zato, ker tega niste počele zase. Ko boste enkrat prišle tako daleč, bo vse drugače. Takrat boste začele razmišljati, takrat boste spremenile ne samo sebe, ampak tudi način življenja, prehrano, predvsem pa svoje razmišljanje. In to je to, kar bi vam vsem položila na srce. Dokler boste to delale zaradi tega ker morate, ne pa zato ker hočete, bo »jojo-efekt« vedno prisoten. Vztrajnost in motivacija je ključ do vsega. »Zmagovalec je tisti, ki verjame vase, tudi ko nihče drug ne!«

Prihodnjič Marjan Laznik, avtor mnogih akt fotografij.

6 komentarjev na prispevek “Sanja, ki ljubi svojo bit”

  1. Zanimiv klepet. Ostaja misel:
    »Najmočnejši ljudje niso tisti, ki venomer zmagujejo. Najmočnejši so tisti, ki ne obupajo ko izgubijo.«

  2. Bravo Petra za super intervju, bravo Sanja, da si taka carica.
    Velik lajk obema.
    In seveda, Sanja je hudo seksi na teh fotkah.
    Še en lajk 🙂

    1. Hvala, hvala. Se trudim po najboljših močeh “predati” naprej, kar me je življenje naučilo. Mogoče pa lahko še kateri ali celo kateremu pomagam do kakšnega spoznanja 🙂 Mi je bilo v čast sodelovati z Marjanom in Petro, pa upam da ni zadnjič da naredim še kakšno “revolucijo”.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI