foto: Slovenka leta/ revija Jana

Revija Jana s svojo akcijo Slovenka leta daje mnogim ženskam več veljave, ki jo imajo sicer. Vse po vrsti se trudijo, štrlijo iz povprečja in revolucionarno stopajo v ospredje. Da bi, kolikor se da, spremenile na bolje stvari, ki se lahko premaknejo. One to vedo, zato vztrajajo in vztrajajo. Slovenka leta 2018 je postala Urša Zgojznik, ki je ne zanima le matematika, temveč smeti. Sama ne čisti le področja pred lastnim pragom, temveč želi očistiti našo deželo, s planetom vred.

Najprej iskrene čestitke. Spominjam se lastne podelitvke, ko kar nisem hotela verjeti, da so me izbrali za Slovenko leta. Ampak veš kaj. Rekla sem si, da je to potrditev za vse tisto, kar sem grizla, pa mi nihče ni prav verjel, da bo ratalo, pa nisem imela prave podpore. In seveda. to imenovanje sem naprej podelila vsaki mami otroka s posebnimi potrebami. Kako si to ti doživljala intimno. Kakšen zagon ti je dala?
Hvala za čestitke. Mene je zelo presenetila že nominacija. Ne da si ne je ne bi zaslužila, ampak preprosto nisem vajena prvih mest, ko se pogovarjamo o okolju znotraj ostalih družbenih tem. Ker prihajam iz manjšega kraja, je bila novica o tem, da sem postala Slovenka leta na prvih straneh lokalnega časopisa, kar tudi ni ravno pogosto, kadar deluješ na bolj nacionalnem nivoju. Ljudje mi res množično čestitajo in s tem sem očitno ponesla tematiko in potrebo po ukvarjanju z okoljskimi temami, ki roko na srce niso najbolj simpatične, med precej ljudi. In na koncu sem zaradi tega preprosto vesela. Sem pa takoj vsekakor pomislila, da ta naziv sploh ni moj, ampak od vseh, ki smo grizli od prve akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! leta 2010 dalje! Res res mnogo ljudi je v skoraj desetih letih dalo veliko časa, idej in dela. Težko se je vsem zahvaliti za vse.

 

foto:

Nedavno sem te poslušala na Valu 202. Si profesorica matematike in pedagogike? Kako si dejansko pristala med smetmi. Kako so se tvoje aktivnosti pričele širiti še na drge? Kakšen je bil tisti notranji vzgib. Mene je recimo potiskalo naprej materinstvo s Sofio. Bolečine zaradi sistema. Želela sem, da nobena mati ne bi več tako trpela, kot smo mnoge.
Ja, sem profesorica in še danes predavam matematiko in občasno inštruiram. Ampak sem tudi človek z veliko zanimanji, o zaklepanju v en sam poklic sem itak že zdavnaj razmišljala, da to ne more biti dobra popotnica za prihodnost v tem svetu. V bistvu sem vso svojo mladost preživela na prostem – ali v raziskovanju našega kraja, na sprehodih, v planinah, večinoma pa na kmetijah starih staršev. Tudi pobiranje krompirja na neskončno dolgi njivi mi je dalo popotnico, predvsem v smislu, kaj pomeni, če je suša, kaj prinesejo (odnesejo) škodljivci itd. Predvsem pa nisem prenašala odpadkov nikjer, pisala sem bloge o tem, kako neumni smo, ko puščamo svoje plastične sledi tam, kjer res ni mesto zanje. In potem sem ob prvi akciji Očistimo Slovenijo preprosto dobila ogromno navdiha, zajel me je pravi aktivistični duh, predvsem pa sem z vsemi “norci,” ki smo se takrat zbrali na kup dobila vedenje o tem, da se da res res veliko stvari narediti, da imamo moč, ko stopimo skupaj.

Na prvi pogled se zdiš kot prava in neutrudna borka. Jaz bi uporabila raje besedo ‘fajterka’. Si takšna od nekdaj? Se je kdaj v tebi kaj premaknilo, da tako vztrajaš pri svojem in si neomajna? Fokusirana si in na drugi strani z osredotočenostjo v to, da boš sama odličen vzgled, si vzgled vsem nam.
Ni mi preveč všeč povprečnost, čeprav vem, da včasih tudi pomirja, še manj mi je všeč vse tisto, čemur rečemo trenutna moda. Mogoče sem si celo predolgo želela biti del večine pa potem v eni točki spoznala, da se tam nič posebnega ne dogaja in da je super, da sem oz. smo vsi drugačni. Od nekdaj sem zelo radovedna, nikoli mi ni bilo težko poprijeti za nobeno delo. Zgled zagotovo nisem načrtno, najbrž je podobno pri vsem – čar se v načrtovanju včasih izgubi. Sicer pa me vodi tudi misel, da nam je življenje dano za to, da se enkrat na naši poti zbudimo in dojamemo, da se nismo rodili zato, da tlačimo kavč in nakupujemo kot zombiji. Da se včasih res dajo premikati gore, da imamo moč. Na koncu pa se tudi zavedam, da je edina stalnica sprememba, da nič ni dokončno in da je res važno, da vztrajaš, ker se skoraj mora zgoditi trenutek, ko se zvezde postavijo v vrsto. In če se ne, že mora tako biti… sicer je toliko ljudi, znanj in krajev, ki jih lahko začneš odkrivati na novo kadarkoli.

 

foto:

Urša, ko odstranimo smeti, delo v društvu, kaj potem ostane? Se za neutrudnim duhom skriva morda tekočutka duša?
Seveda sem čisto običajna oseba z vzponi in padci, le včasih se mi zazdi, da so ekstremi pri meni precej bolj burni, ker tudi dovolim, da so. Tako da sem tudi zelo občutljiva, se mi pa zdi zelo važna stvar, da se vsakič znova soočam(o) s strahovi, ki so večinoma tako ali tako produkt naših misli. V soočanju s sabo se v prvi vrsti skriva izjemna moč, ki pozdravi veliko občutljivosti. Je pa občutljivost v tem odtujenem svetu tudi zelo pomembna, samo če si občutljiv lahko zaznavaš občutke drugih in na koncu tudi naravo in dogajanje v njej.

Morda bi se lahko zazrle v prihodnost. Kako čisto deželico vidiš čez deset let? Si želiš, da vaše društvo dela sploh ne bi več imelo?
Včasih se v društvu šalimo, da je naša vizija, po svoje, samoukinitev – torej, da odpadkov sploh ne bi bilo več in se posledično tudi ne bi več ukvarjali z njimi. Naslednje leto praznujemo deseto obletnico in če pogledam nazaj, se je res veliko spremenilo. Ni več toliko divjih odlagališč, o odpadkih se veliko pogovarjamo, sistem se je resnično izboljšal. Je pa res, da se količina odpadkov nenehno povečuje in da so odpadki samo najbolj viden okoljevarstven problem. Od tu naprej se odpre še polno tematik, ki jih še nismo pravilno ali pa sploh ne naslovili: onesnažen zrak, skrb za vodo, izraba prsti, ravnanje z energijo, izguba biotske raznovrstnosti itd. Je pa vsem skupno to, da če bi bili manj potrošni kot družba, če bi proizvajali manj in bolj kvalitetno in ne bi stremeli k nenehni rasti, bi se lahko stvari uravnovesile. Tako da na koncu imamo kot družba še ogromno dela, se bomo pa morali soočiti slej kot prej tudi s tem, da je trenuten sistem pač samouničevalen.

 

info:
https://www.ocistimo.si/
ursa.zgojznik@ocistimo.si

foto:

1 thought on “Slovenka leta, ki bo očistila deželo”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI