foto: pixabay.com

Človek je prašiča udomačil pred več tisoč leti. Žival je postopoma prilagajal njegovim potrebam in z evolucijo udomačitve so se živali spreminjale. Spremembe so bile vidne pri obliki telesa in pri načinu življenja. Človek je prašiče vedno bolj ograjeval in njegov razvoj usmerajal, da je prašič vir hrane. Naenkrat ni bil več le vir hrane, ampak nekaterim tudi vir zaslužka. Pričela se je intenzivna reja prašičev. Prašiča smo želeli vzrediti samo za hrano, od njega pa sedaj dobivamo tudi bolezni, ki jih povzročajo virusi in bakterije, ter se med intenzivnimi oblikami reje hitro širijo.
Naj se vrnem na začetek na prašičerejo. Je pomembna živinorejska panoga, ponekod tradicija. V želji po čimhitrejši rasti, razvoju, številu potomstev, je človek postavil kriterije pri reji prašičev. Za hitro rast pujskov in njihov razvoj je v veliki meri pomembna hrana (Šalehar, 1991). Ta se razlikuje glede na vrsto reje. V naravi bi si prašič hrano poiskal sam in tudi lakota bi mu bila poznana. Tega si v intenzivni reji ne moremo privoščiti. Kljub temu, nekateri dajejo vedno večji poudarek prosti in ekološki reji. Pri ekološki reji morajo kmetje zagotavljat kakovostno ekološko pridelano krmo in prepovedana je uporaba gensko spremenjenih rastlin (Škorjanc, 2015). Prav tako se ne smejo posluževat preventivnih ukrepov, kot je cepljenje. Zaradi strogih omejitev se marsikdo ne odloči za takšno vrsto reje. Kmetje raje delujejo preventivno, saj tako preprečujejo vnos bolezni v rejo in prenos bolezni znotraj reje, ter s tem zmanjšajo število poginov. Kot preventiva se poleg cepiv uporabljajo tudi prehranski dodatki, ki bi naj nadomestili antibiotike. Marsikatere prašičereje pa se posložujejo antibiotikiov (Yong-Guan, 2013). Nastal je problem. Potrdili so novo resistenco na zadnjo linijo antibiotikov, kolistin. Bila je odkrita tako pri prašičih kot pri človeku (Muna, 2016). So nam prašiči ušli iz ograde?
Kolistin je stara droga, ki lahko toksično deluje na ledvice. Vendar, ker se ni uporabljala veliko, bakterije niso razvile resistence. Nekaj let nazaj, zaradi razvoja resistence, je kolistin bil zadnji antibiotik za družino bakterij Enterobacteriaceae (Liu, 2016). Ker je kolistin stara droga, je bila ugodna. In ker je poceni, je cenovno ugoden dodatek k živalski krmi. Začetki uporabe ne segajo le na Kitajsko, ampak tudi v Evropo, kjer je Danska velika proizvajalka kolistina. Raziskovalci so ugotavljali odpornost E.coli, ki prebiva v črevesju živali in sev odporen na kolisin so našli prav na prašičjih farmah, tako pri živalih kot rejcih (Miranda, 2011). Raziskava ni vključevala le vzorcev zaklanih živali, ampak tudi vzorce maloprodajnega mesa iz supermarketov, ter vzorce, ki so jih prejeli bolniki v dveh bolnišnicah. Tukaj je težav več. Prvič, da dobijo antibiotik na tisoče do milijonov živali, kar eksponentno širi možnosti resistence (Van der Bogaard, 2000). In drugič, projekti, kot je bil ta, ki so omogočili odkritje novega gena, so redki, zato se je odpornost proti kolistinu lahko začela gibati, od živali na ljudi, ne da bi jo opazili. Problem z odpornostjo je, da je odporna DNA na mobilnih elementih, plazmidih. Plazmidi se premikajo med bakterijami iste vrste in prav tako med vrstami. Ni strategije v boju, ker ne moremo ustaviti premikanja plazmidov. Kitajska je primer, ki uporablja kolistin le pri živalih, ne uporabljajo pa ga za zdravljenje ljudi, zato ga tudi ne testirajo za odpornost. Problem intenzivnega kmetijstva je globalen.
Staphylococcus aureus odporen na meticilin (MRSA). Še ena zgodba povezana z intenzivno rejo prašičev. MRSA je vodilni vzrok bolnišničnih okužb, ki lahko prenese širok obseg antibiotikov (Hujisdens, 2006). Glede na študije so bakterije našle novo pot v našo telo preko prašičev. Na prašičjih farmah po vsem svetu so razmere za MRSA, ki lahko preidejo iz prašičev na ljudi (Khanna, 2008). Sevi so bili izolirani po vsem svetu (Voss, 2005). Našli so jih znotraj nosnic prašičev in rejcev (De Neeling, 2007). Nepotrebna uporaba antibiotikov je bila obtožena za razvoj sevov MRSA pri ljudeh in prašičih, zlasti ker kmetijska industrija uporablja več antibiotikov kot bolnišnice. Pod takšnimi količinami antibiotikov je neizogibno, da bakterije, ki se hitro razmnožujejo in izmnjujejo genske mutacije, ne bi razvile odpornosti.
Prašiči so lahko rezervoar tako za bakterije kot tudi viruse, ki imajo potencial za prenos na ljudi, kar lahko sproži množične epidemije. Njihove dihalne poti vsebujejo molekule, na katere se zlahka vežejo virusi. Številni sevi lahko okužijo prašiče in ob spojitvi genov dveh virusov lahko nastajajo nove kombinacije. Trenutno vse bolj zaskbljujoča je Ebola (Marsh, 2011). Obstaja pet vrst Ebola virusa. Trdili so, da je med njimi samo eden, ki ne povzroča bolezni pri ljudeh (Barrete, 2009). Prav to vrsto Reston ebolavirus so našli pri prašičih. Zaskrbljujoče je, da je virus morda že prešel iz prašičev na ljudi. Pri nekaj testiranih ljudeh so namreč našli protitelesa in vsi so delali na prašičjih farmah, ali s prašičjimi proizvodi (Yangyang, 2014). Vprašanje je, kakšno je tveganje za okužbo, saj je dejstvo, da je tveganje za okužbo znatno povečano ob stiku s prašiči.
Moje raziskovanje o problematiki intenzivnega kmetijstva se ni ustavilo pri resistenčnih bakterijah in virusih. Ugotovila sem, da intenzivna reja prašičev še zdaleč ni edina, ki nam je ušla izpod nadzora. Veliko bolj nam je ušlo še nekaj, s čimer med drugimi negativno vplivamo tudi na intenzivno kmetijstvo. Je stvar, naš proizvod, s katerim smo kontaminirali sleherni del našega planeta. Plastika. Nizka stopnja rodnosti pri svinjah v Španiji je bila povezana s kemikalijami, ki se uporabljajo za izdelavo plastičnih vrečk. Na nekaterih kmetijah po celotni Španiji so svinje postale neplodne, druge pa so imele manjša legla. Pri pregledu semen, ki so jih uporabljali za umetno osemenjevanje ni bilo nič narobe. V krmi in vodi niso odkrili patogenih mikroorganizmov ali glivičnih toksinov. Samo en dejavnik je bil skupaj vsem kmetijam: plastične vrečke, ki se uporabljajo za shranjevanje semena. Neplodnost prašičev je bila povezana s kemično spojino v plastičnih masah. To je prvič, da se je proučevala in pokazala povezava med reproduktivnimi napakami in spojinami iz plastičnih materialov. Posledice bi se lahko širile, saj se iste kemikalije, ki jih najdemo v vrečah uporabljajo pri pakiranju hrane za ljudi. Ciklični lakton je stranski proizvod v lepilih, ki se uporablja v vrečah krompirja in pri pakiranju mesnih izdelkov. Druga spojina, ki je bila najdena v velikih količinah je derivat razvpitega bisfenola, ki je bil odkrit v 100% vzorcih urina, zbranih od ljudi po svetu. Bisfenol A, je znan kot motnja endokrinega sistema, saj ovira delovanje človeškega hormona estrogena. Raziskovalci so potrdili svoj sum, da je bila visoka stopnja cikličnega laktona in derivata bisfenola krivec za neplodnost pri svinjah. Neplodnost so povezali z DNA poškodbami sperme. In vpliv na človeka? Večina teh kemikalij najdemo skorav v vseh. Zagotovo vemo, da so v našem telesu, ker zagotovo vemo, da se izločajo z urinom. Toda to, česar zagotovo ne poznamo je koncentracija.
Znano ameriško frazo konji so ušli iz ograde, sem v tem primeru lahko priredila – prašiči so ušli iz ograde. Ali jih bomo lahko, kdaj ponovno nadzorovali znotraj ograde, ali so nam ušli za vedno? Jasno je, da potrebujemo več raziskav in boljše spremljanje, da bi v celoti razumeli obseg širjenja patogenih organizmov pri prašičih in vlogo, ki so jo pri tem imeli antibiotiki. Šele tedaj se lahko pričnejo pravilni, nadzorovani ukrepi za zaščito prašičev, rejcev in širše populacije.

N. P., študentka biologije

 

VIRI

Barrette, R. et all (2009). Discovery of Swine as a Host for the Reston ebolavirus. Science 325: 204-206. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz http://science.sciencemag.org/content/325/5937/204

De Neeling, A.J. et all (2007). High prevalence of metihicillin resistant Staphylococcus aureus in pigs. Veterinary Microbiology 122: 366-372. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S037811350700065X

Huijsdens, X. et all (2006). Comunity-acquired MRSA and pig farming. Annals of Clinical Microbiology and Antimicrobials 5: 26. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz https://ann-clinmicrob.biomedcentral.com/articles/10.1186/1476-0711-5-26

Khanna, T., Friendship, R., Dewey, C., Weese, J. (2008). Methicillin resistant Staphylococcus aureus colonization in pigs and pig farmers. Veterinary Microbiology 128: 298-303. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378113507004932

Liu, Y.-Y., et all (2016). Emergence of plasmid-mediated colistin resistance mechanism MCR-1 in animals and human beings in China: a microbiological and molecular biological study. The Lancet Infectious Diseases 16 (2): 161-168. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1473309915004247

Marsh, G. et all (2011). Ebola Reston Virus Infection of Pigs: Clinical Significance and Transmission Potencial. The Journal of Infectious Diseases 204(3): 804-809. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz https://academic.oup.com/jid/article/204/suppl_3/S804/2192306

Miranda, M., Miranda, N. (2011). Reston ebolavirus in Humans and Animals in the Philippines: A Review. The Journal of Infectious Diseases 204(3): 757-760. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz https://academic.oup.com/jid/article/204/suppl_3/S757/2192225

Muna, F., et all (2016). Colistin resistance in Salmonella and Escherichia coli isolates from a pig farm in Great Britain. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 71 (8): 2306-2313. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz https://academic.oup.com/jac/article/71/8/2306/2238759

Šalehar in sod.: Prašičereja. DZS, Ljubljana 1991, s. 223

Škorjanc, D., Prevolnik, M,, Brus, M. (2015). Ekološka reja prašičev. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

Van den Bogaard, A., Stobberingh, E. (2000). Epidemiology of resistance to antibiotics. Journal of Antimicrobial agents 14(4): 327-335. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz http://www.ijaaonline.com/article/S0924-8579(00)00145-X/abstract

Voss, A., Loeffen, F., Bakker, J., Klaassen, C., & Wulf, M. (2005). Methicillin-resistant Staphylococcus aureus in Pig Farming. Emerging Infectious Diseases, 11(12): 1965–1966. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3367632/

Yangyang, P. et all (2014). Reston virus in domestic pigs in China. Archives of Virology 159(5):1129-1132. Pridobljeno 1. 2. 2018 iz https://link.springer.com/article/10.1007/s00705-012-1477-6

Yong-Guan, Z. et all (2013). Antibiotic resistance genes on Chinese pig farms. Proceedings of the National Academy of Sciences 110 (9): 3435-3440. Pridobljeno 1. 2. 2018, iz http://www.pnas.org/content/110/9/3435.short

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI